Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (29.351-29.375)


  1.      póltovóren  in póltovôren -rna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ọ́; ọ̑-ó) v zvezah: poltovorni avtomobil manjši avtomobil za prevoz tovorov; poltovorna ladja ladja za hkraten prevoz tovora in potnikov ♪
  2.      póltrák  -a [u̯t] m (ọ̑-ȃ) geom. na eni strani omejena ravna črta: točka deli premico na dva poltraka / negativni, pozitivni poltrak koordinatne osi s koordinatnim izhodiščem na eni strani omejena ravna črta na koordinatni osi, na kateri imajo točke negativne, pozitivne koordinate ♦ mat. številski poltrak na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila ♪
  3.      póltŕd  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑-ȓ ọ̑-ŕ) srednje trd: poltrda snov ♦ agr. poltrdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi kot mehki in z večjim odstotkom kot trdi sir ♪
  4.      póltŕden  -dna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ŕ ọ̑-r̄) ki ima stalno obliko in spremenljivo prostornino: vosek, smola in druge poltrdne snovi ♪
  5.      poltrétji  -a -e [u̯t] štev. (ẹ́) izraža število dve in pol: zid je visok poltretji meter; poltretjo uro hoda dve uri in pol / otroci od poltretjega leta naprej ♪
  6.      polúckati  -am dov. (ȗ) pog., ekspr. popiti (alkoholno pijačo): poluckati vino in žganje / polucka tudi pol litra kave ♪
  7.      pólúsnje  -a [ou̯] s (ọ̑-ú) obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga ♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.] ♪
  8.      polúta  -e ž (ū) 1. polovica zemeljske oble; polobla: severna, zahodna poluta / zemeljska poluta 2. anat. polovica velikih ali malih možganov; hemisfera: desna poluta / možganska poluta 3. publ., navadno s prilastkom stran, del: izobraževalna in raziskovalna poluta muzejstva / temna in svetla poluta življenja ♪
  9.      polútnik  -a m (ȗ) knjiž. umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico; ekvator: pokrajine ob polutniku ♪
  10.      pólvélter  [u̯v] neskl. pril. (ọ̑-ẹ́) šport., v zvezi polvelter kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 60 in 63,5 kg: zmagati v polvelter kategoriji; boksar polvelter kategorije ♪
  11.      pólvisòk  -ôka -o [u̯v] prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) srednje visok: polvisok plot / polvisok cilinder; polvisoki čevlji ♪
  12.      pólvolnén  -a -o [u̯v] prid. (ọ̑-ẹ̑) tekst. ki ima bombažno osnovo in volnen votek ali obratno: polvolnena tkanina / polvolneno krilo ♪
  13.      pólza  -e [u̯z] ž (ọ́) knjiž., redko plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino; drča: spustiti hlod po polzi ◊ agr. drog na sprednjem delu voza, po katerem pri zavijanju drsi, se premika sora ♪
  14.      pólzajedávka  -e [u̯z] ž (ọ̑-ȃ) bot. rastlina z zelenimi listi, ki jemlje gostitelju samo vodo in anorganske snovi: rumena omela, lanika in druge polzajedavke ♪
  15.      polzéti  -ím [u̯z] nedov. (ẹ́ í) 1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti prepadu / knjiž. reka polzi po dolini 2. ekspr. počasi se premikati a) po gladki površini: jadrnica polzi proti obali / njeni prsti so mu polzeli po obrazu b) po površini sploh: megla polzi po dolini / sonce polzi proti obzorju / pogled mu je polzel po gorah 3. v zvezi polzeti iz rok, med prsti uhajati iz prijema zaradi a) gladkosti, vlažnosti: jegulje, ribe polzijo iz rok b) drobnosti, sipkosti: mivka, pesek polzi med prsti; pren. čutil je, da mu sreča polzi iz rok 4. knjiž. počasi minevati: minute so mu polzele kot dnevi / čas je polzel zelo počasi ● knjiž. oblast jim vedno bolj polzi iz rok jo vedno bolj izgubljajo; ekspr. besede so mu enakomerno polzele iz ust počasi je govoril; knjiž. na poledeneli cesti polzi drsi polzèč -éča -e: po steklu polzeče kaplje ♪
  16.      pólž  -a [u̯ž] m (ọ̄ ọ́) 1. žival z mehkim telesom, s tipalnicami na glavi, navadno s hišico: polž leze, se slini; polž se je skril v hišico; polži in školjke; hodi, leze, obrača se kot polž zelo počasi / goli polž brez hišice; kopenski, morski polži / jesti, naročiti polže 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: s tem polžem ne grem več v hribe / kot nagovor pohitite, polži 3. obrt. daljši spiralno zavit šop las: razčesati si polža; lase ob ušesu si je počesala v polža / v polža zaviti lasje ● pog. on je v nogah polž zelo počasi hodi, teče; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni ◊ anat. polž del notranjega ušesa s slušnimi čutnicami; muz. polž spiralno zavit končni del vratu pri godalih; obrt. polži klekljana čipka, katere vzorec ima obliko spiralno zavitega traku; teh. polž vijak za sukanje zobnika pri velikih prenosnih razmerjih; transportni polž vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; um. polž arhitektonski okrasni element v obliki spirale; voluta; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia; podplatasta noga polža ♪
  17.      pólžar  -ja [u̯ž] m (ọ̑) 1. kdor nabira, jé polže: polžarji in žabarji 2. ekspr. kdor hodi, dela počasi: ne bodo končali, ker so preveliki polžarji ◊ bot. polžarji užitne lističaste gobe s sluzastim klobukom in rumenkastim betom, Gomphidiaceae ♪
  18.      pólžev  -a -o [u̯ž] prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na polže: polževa hišica ♦ strojn. polževo kolo polžasto kolo 2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polževa vožnja po mestnih ulicah / v tej gostilni je postrežba polževa pólževo prisl.: (po) polževo lesti, se premikati; čas mineva po polževo ∙ polževo počasi zelo ♪
  19.      pólževka  -e [u̯ž] ž (ọ́) 1. nav. mn., bot. lističaste gobe, navadno s sluzastim klobukom in betom, Hygrophoraceae: polževke in štorovke 2. zastar. polževa hišica: na bregu je bilo veliko polževk ♪
  20.      pólžív  -a -o [u̯ž] prid. (ọ̑-ȋ ọ̑-í) knjiž. napol živ: mrtvi in polživi ljudje ∙ knjiž. polživa od strahu je šla za njim zelo prestrašena ♪
  21.      pólživálski  -a -o [u̯ž] prid. (ọ̑-ȃ) 1. ki ima določen del telesa živalski, druge dele pa človeške: psoglavci, polkonji in druga polživalska bitja 2. ekspr. po določenih značilnostih precej podoben živalskemu: polživalski glasovi / ti barbari živijo še v polživalski dobi ♪
  22.      pomadizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. nanašati mazilo, kremo, navadno na lase: pomadizirati lase pomadizíran -a -o: pomadiziran in parfumiran ♪
  23.      pomagáč  -a m (á) kdor komu pomaga: za košnjo so naprosili veliko pomagačev; bil je za pomagača pri zidarjih / slabš. tat si je našel novega pomagača ∙ ekspr. opravili so z okupatorji in njihovimi domačimi pomagači sodelavci ♪
  24.      pomagáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od pomagač: prišlo je veliko pomagačev in pomagačk ♪
  25.      pomagáj  -a m (ȃ) star., v zvezi na pomagaj na pomoč: že več kot pol ure je klicala na pomagaj; spodrsnilo mu je v steni in zavpil je na pomagaj(e) ♪

   29.226 29.251 29.276 29.301 29.326 29.351 29.376 29.401 29.426 29.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA