Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (29.151-29.175)


  1.      polìč  in pôlič -íča m (ȉ í; ó í) 1. nekdaj prostorninska mera, približno 7,5 decilitra: prinesel mu je polič vina; polič moke / merili so s poličem in ne z litrom 2. nar. vrču podobna posoda: izprazniti polič; piti iz poliča ♪
  2.      políčast  -a -o prid. (í) podoben polici, polički: poličaste ploskve / poličasta strmina ♪
  3.      políček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od polič: naročil je poliček vina ♪
  4.      políčka  -e ž (í) manjšalnica od polica1: odložiti rokavice na poličko; polička za kozarce; cvetlično stojalo s poličkami / okenska polička ♦ alp. ozka prečna izboklina v steni ♪
  5.      poliéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo mnogokotniki: površina poliedra / pravilni polieder ki ga omejujejo skladni pravilni mnogokotniki ♪
  6.      poliéster  -tra m (ẹ́) kem. s polikondenzacijo karboksilnih kislin z večvalentnimi alkoholi nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
  7.      poliéstrn  -a -o prid. (ẹ́) kem. ki je iz poliestra: tkanine iz poliestrnih vlaken ♪
  8.      polifoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem se vsi glasovi ritmično in melodično samostojno razvijajo: vokalna polifonija ♪
  9.      poligámen  -mna -o prid. (ā) nanašajoč se na poligamijo: poligamni zakon / poligamna družina ♪
  10.      poliglót  -a m (ọ̑) kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan ♪
  11.      poligonálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ima mnogo kotov; mnogokoten: poligonalni prostor / težka poligonalna miza iz ebenovine ♦ arhit. poligonalna apsida ♪
  12.      poligráf  -a m (ȃ) med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf ♪
  13.      polihístor  -ja m (ȋ) poznavalec mnogih področij, strok: bil je polihistor; čas polihistorjev je že minil ♪
  14.      políkati  -am dov. (ȋ) 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti ♪
  15.      polikondenzácija  -e ž (á) kem. spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzacija aminokislin ♪
  16.      polikondenzát  -a m (ȃ) kem. spojina, nastala s polikondenzacijo ♪
  17.      polikondenzírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzirati estre organskih kislin; estri akrilatne kisline (se) polikondenzirajo ♪
  18.      polikromírati  -am nedov. in dov. (ȋ) um. barvati v več barvah: polikromirati oltar polikromíran -a -o: polikromirana keramika, kupola ♪
  19.      polimêr  -a m (ȇ) kem. spojina iz velikega števila medsebojno vezanih monomerov: naravni in sintetični polimeri; struktura polimerov ♪
  20.      polimerizácija  -e ž (á) kem. spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizacija in polikondenzacija ♪
  21.      polimerizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. povzročati spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizirati eten; monomeri (se) polimerizirajo v makromolekule ♪
  22.      polimórfen  -fna -o prid. (ọ̑) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: polimorfni pojavi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov, mnogoličen: polimorfna funkcija ◊ min. polimorfna snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah, mnogolična snov ♪
  23.      polimorfízem  -zma m (ȋ) biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike, mnogoličnost: polimorfizem pri žuželkah ♦ min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah, mnogoličnost ♪
  24.      políp  -a m (ȋ) 1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje 2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu ♪
  25.      polipeptíd  -a m (ȋ) biol., kem. organska spojina iz več kot desetih aminokislin ♪

   29.026 29.051 29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 29.226 29.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA