Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (28.526-28.550)



  1.      podobopísje  -a s () arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov; ideografija: podobopisje in klinopis
  2.      podóčen  -čna -o prid. (ọ̑) anat. ki je pod očesom, očmi: podočna oteklina / podočni predel podočje; podočni zob podočnik; podočna kost ličnica
  3.      podóčnik  -a m (ọ̑) 1. koničast zob pod očesom: otroku že rastejo podočniki / močno razviti podočniki pri divjem prašiču ♦ anat. vsak od dveh zob med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom 2. podočnjak: imela je podočnike, kakor da ne bi spala
  4.      pòdodbòr  -ôra m (- -ó) skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog v okviru odbora: sestaviti pododbor
  5.      pòdoddélek  -lka m (-ẹ̑) 1. organizacijska enota v okviru oddelka: oddelki in pododdelki v tovarni 2. grafično ločen del česa: oddelki in pododdelki na grafikonu / zastar. vsako poglavje je razdeljeno na več pododdelkov podpoglavij
  6.      podódrje  -a s (ọ̑) gled. prostor pod odrom, navadno opremljen z napravami za vrtenje, pogrezanje igralne ploskve: oder in pododrje
  7.      pòdodsèk  -éka m (- -ẹ́) 1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov 2. raba peša organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva
  8.      pòdoficír  -ja m (-) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja: zbrali so se vsi oficirji in podoficirji / aktivni podoficir / podoficir milice ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec tega čina
  9.      pòdoficírski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na podoficirje: podoficirski našitki / podoficirska šola ♦ voj. podoficirski čin čin od vodnika do zastavnika
  10.      podôknica  in podóknica -e ž (; ọ̑) 1. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom: poslušati podoknico / zapeli so ji podoknico 2. star. okenska polica: nasloniti se na podoknico
  11.      podôkničar  in podókničar -ja m (; ọ̑) redko vasovalec: zbralo se je več podokničarjev
  12.      podôknik  in podóknik -a m (; ọ̑) redko okenska polica: nasloniti se na podoknik
  13.      podólg  [g] prisl. (ọ̑) nar. zahodno podolgem: mesto je razdeljeno z ulicami podolg in počez
  14.      podólgem  in po dólgem [g] prisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči podolgem na klop; lestev položiti podolgem ob zid / preganiti list papirja podolgem; razrezati jabolčni zavitek podolgem in počez b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se podolgem v travo; ekspr. telebniti podolgem v mlako ∙ ekspr. podolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg prid.
  15.      podólgič  [g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: podolgič branati njivo; posoda ima okraske podolgič in počez
  16.      podólgoma  [g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: prehodil je podolgoma vso dolino
  17.      podolgovàt  -áta -o [g] prid. ( ā) ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi; podolgovat pladenj; podolgovata hiša, njiva; podolgovata kost; odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike
  18.      podolít  -a m () obloga iz umetne snovi, polnil in mehčal, navadno podložena z jutovino: polagati podolit; linolej, podolit in topli pod
  19.      podólž  [ž] prisl. (ọ̑) podolgem: travnik je podolž sekal jarek; niti so napete podolž in počez ∙ ekspr. podolž in počez prepotovati deželo v vseh smereh; vso
  20.      podólžen  -žna -o [ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku ♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja podólžno prisl.: podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe
  21.      podólžnica  -e [ž] ž (ọ̑) knjiž. podolžna os, črta: izmeriti podolžnico; podolžnica in prečnica ◊ geogr. podolžna dolina
  22.      podólžnik  -a [ž] m (ọ̑) grad. glavni nosilni element pri mostni, krovni konstrukciji, vzporeden z glavno osjo: prečniki in podolžniki
  23.      podométen  -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki je, se nahaja pod ometom: ugotoviti podometno zgradbo stene / vzidati lesene podometne zatiče; podometna vtičnica ♦ elektr. podometna inštalacija inštalacija z vodniki pod ometom
  24.      podòr  -ôra m ( ó) knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor // plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru
  25.      podòr  -ôra in -óra m ( ó, ọ́) agr. gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo: sejati rastline za podor / večati rodovitnost zemlje s podorom

   28.401 28.426 28.451 28.476 28.501 28.526 28.551 28.576 28.601 28.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA