Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (28.463-28.487)


  1.      podkúpljati  -am nedov. (ú) knjiž., redko podkupovati: podkupljala ga je s cigaretami in kavo ♪
  2.      podkúpljenec  -nca m (ú) ekspr. podkupljen človek: ta podkupljenec in pijanec ♪
  3.      podkupljívec  -vca m (ȋ) ekspr. podkupljiv človek: odkriti, razkrinkati podkupljivca ♪
  4.      podkupljívost  -i ž (í) lastnost podkupljivega človeka: pohlep po denarju in podkupljivost ♪
  5.      podkupoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor podkupuje: odkriti, razkrinkati podkupovalce ♪
  6.      podkupováti  -újem nedov. (á ȗ) dajati podkupnino: vedno je koga podkupoval; podkupovali so ga z zlatom ♪
  7.      podkuríti  in podkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: počakajte, da podkuri; podkuriti s papirjem, trskami; spretno podkuriti / podkuriti peč, v peči / ekspr. lopova sta hišo podkurila z več strani zažgala / podkuriti ogenj narediti // obdati z ognjem zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkuriti jazbecu v brlogu; bežali so, kot bi jim podkuril 2. ekspr. nahujskati, naščuvati: podkuril jih je, naj oba zaprejo; namesto da bi ga pomiril, ga je še podkuril / to ga je le podkurilo, da je še bolj nagajal spodbodlo, spodbudilo; mojo radovednost je s tem samo podkuril povečal 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sovražniku so podkurili; v drugi tekmi so nasprotniku dobro podkurili so jih premagali; če ne boš priden, ti bo že podkuril te bo kaznoval ● ekspr. velik plaz jima je podkuril podplate je povzročil, da sta hitreje šla, tekla; ekspr. z lažjo ga je podkurila razjezila, razdražila podkúrjen -a -o: dobro podkurjena peč ♪
  8.      pôdkvast  -a -o prid. (ó) po obliki podoben podkvi: podkvasti gradbeni elementi; tempelj spominja na grško podkvasto gledališče / podkvasta oblika ♦ arhit. podkvasti lok; fiz. podkvasti magnet pôdkvasto prisl.: podkvasto postavljene mize ♪
  9.      pôdkvica  -e ž (ó) 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto: pribiti podkvice na pete; čevlji brez podkvic 2. nav. ekspr. manjšalnica od podkev: pritrditi konju podkvice / okrog vratu nosi verižico s podkvico ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih, Hippocrepis comosa ♪
  10.      podlága  -e ž (ȃ) 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega ◊ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar ♪
  11.      podlágati  -am nedov. (ȃ) 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom: podlagati deske pod kadi / da voz ne bi zdrvel po klancu, so kolesa podlagali // dajati valiti: podlagati koklji jajca 2. šivati, lepiti podlogo na notranjo stran oblačila, obutve: podlagati obleko, škornje 3. zastar. podrejati: podlagati pokrajino za pokrajino osrednji vladi / čustev ni mogel podlagati razumu ◊ film., rad. podlagati besedilo dodajati mu glasbo; tisk. podlagati klišeje ♪
  12.      podláhet  -htí tudi -hti ž (ȃ) nav. mn. podlaket: rokavi segajo do sredine podlahti ♪
  13.      podláhtnica  -e ž (ȃ) anat. kost v podlakti na mezinčni strani: podlahtnica in koželjnica ♪
  14.      podláket  -kta m (ȃ) del roke med zapestjem in komolcem: iztegovati podlaket; mišice podlakta; kosti v podlaktu ♪
  15.      podláket  -ktí tudi -kti ž (ȃ) del roke med zapestjem in komolcem: prijeti za podlaket ♪
  16.      podlánka  in pódlanka -e ž (ȃ; ọ́) zool. mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo: pozimi je podlanka gostejša in svetlejša ♪
  17.      podlásica  -e ž (á) 1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica 2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska ♪
  18.      podléči  -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil // priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel ♪
  19.      podlések  in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek 2. poljud. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, strok. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek ◊ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius ♪
  20.      podlésen  -sna -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice ♪
  21.      podlésnica  -e ž (ẹ̑) bot. praprot z usnjatimi in navadno zimzelenimi listi, Polystichum ♪
  22.      podlístek  -tka m (ȋ) prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih: najprej prebere podlistek; roman je izšel kot podlistek // živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva; feljton: pisati kulturne, satirične podlistke; uvodnik in podlistek ♪
  23.      podlístkar  -ja m (ȋ) kdor piše podlistke: podlistkar sproti piše nadaljevanje romana / podlistkar in uvodničar feljtonist ♪
  24.      podlíti  -líjem dov. (í) 1. star., navadno v zvezi s kri podpluti: počila mu je žilica in kri mu je podlila oko 2. gastr. zliti pod kako jed: podliti sok / podliti piščanca z malo vode in ga dušiti podlít -a -o: s krvjo podlite oči ♪
  25.      pòdljudjé  -ljudí m mn., daj. pòdljudém, tož. pòdljudí, mest. pòdljudéh, or. pòdljudmí (ȍ-ẹ̑) množina od podčlovek: črnci so podljudje, so trdili beli izkoriščevalci; prim. podčlovek ♪

   28.338 28.363 28.388 28.413 28.438 28.463 28.488 28.513 28.538 28.563  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA