Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (28.438-28.462)



  1.      podjétnik  -a m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki lastnik podjetja: podjetniki in finančniki / več podjetnikov se je združilo
  2.      podjétniški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na podjetnike ali podjetje: podjetniške in družbene reforme / podjetniško vodenje 2. redko podjeten: postal je veliko bolj podjetniški
  3.      podjétništvo  -a s (ẹ̑) prizadevanje za dosego čim večjega finančnega uspeha ob tveganju: braniti podjetništvo / privatno podjetništvo
  4.      podjétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost podjetnega človeka: iznajdljivost in podjetnost mladega gospodarja / podjetnost v gospodarstvu / ekspr. osvajanja se je lotil z veliko podjetnostjo
  5.      podjezíčnica  -e ž () biol. kost, na katero so pripeti obloki škržnega ogrodja: prožna podjezičnica; podjezičnica in jezikočeljustnica
  6.      podkadíti  -ím dov., podkádil; podkajèn ( í) obdati z dimom zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkaditi muham, polhu v duplini / podkaditi perilo z brinovimi jagodami z dimom tlečih brinovih jagodekspr. temu človeku je treba podkaditi ga ostro zavrniti; žarg., lov. zajcu je le podkadil strel nanj je bil prenizek podkadíti se s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti se užaljenega, zameriti: podkadilo se mu je, ker smo bili z vami prijazni
  7.      podkápnica  -e ž () nar. voda, odtekajoča s strehe: od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda (I. Cankar)
  8.      pòdkategoríja  -e ž (-) kar ima v okviru kake skupine, vrste enake, podobne značilnosti; podskupina, podvrsta: razdeliti v kategorije in podkategorije; podkategorija pojmov
  9.      pôdkev  -kve ž (ó) polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj: konj je izgubil podkev; pribiti podkev; udarci podkev / konjska podkev; volovska podkev / postaviti mize v obliki podkve // ekspr. kar je po obliki temu podobno: zviti se v podkev; pri nasmehu je pokazal podkev zob ◊ vet. dirkalna podkev lahka in gladka, za dirkalne konje; gladka podkev brez oprimnice in ozobcev; kljunasta podkev s kljunastim podaljškom na sprednjem delu
  10.      podkládati  -am nedov. () 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom; podlagati: podkladali so les, da bi spravili voz iz blata 2. star. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim; nastiljati: ker ni bilo listja, so podkladali živini smrečje ● zastar. podkladati komu kako misel podtikati
  11.      podklét  -í in -i ž, daj., mest. ed. podkléti (ẹ̑) v ruskem okolju klet: skrivaj je zlezel v podklet
  12.      podkolének  -nka m (ẹ̑) podkolenje: bolečine v podkolenku
  13.      podkolénica  tudi podkoleníca -e ž (ẹ̑; í) knjiž., redko del noge med kolenom in gležnjem; golen: dvigati in spuščati podkolenico pri plavanju
  14.      podkolénje  -a s (ẹ̑) mesto na zadnji strani kolena: bolečine v podkolenju
  15.      pòdkomisíja  -e ž (-) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s kako posebno nalogo, ki dela v okviru komisije: podkomisija zaseda; ustanoviti podkomisije; podkomisija za tehnično sodelovanje
  16.      podkováč  -a m (á) podkovski kovač: bil je podkovač / kovači in podkovači
  17.      podkovánec  -nca m (á) nav. mn., redko podkovan čevelj: s seboj je vzel le cepin in dobre podkovance
  18.      podkováti  -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvladatur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
  19.      podkovnják  -a m (á) nav. mn., zool. netopirji z velikimi uhlji in podkvi podobnim izrastkom na nosu, Rhinolophidae: mali, veliki podkovnjak
  20.      podkóžen  -žna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pod kožo: plast podkožne maščobe ♦ med. podkožna injekcija; podkožna krvavitev
  21.      podkóžje  -a s (ọ̑) anat. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: infekcija podkožja
  22.      podkrepítev  -tve ž () glagolnik od podkrepiti: preproste resnice ne potrebujejo podkrepitve; podkrepitev zahtev po zvišanju cen s podatki o lanskih izgubah / podkrepitev povedanega z udarcem po mizi / v podkrepitev trditve navesti primere // beseda, besedna zveza, ki podkrepi: uporabljati pri ukazih kletvice in druge podkrepitve
  23.      podkrepíti  -ím dov., podkrépil ( í) narediti, da je kaj prepričljivejše, tehtnejše, veljavnejše: podkrepiti znanstveno dokazovanje s primeri; podkrepiti trditev z dokazi / podkrepiti besede s kletvico, opomin s kretnjo / znanstveno podkrepiti teorijo utemeljitiknjiž., redko ta dogodek je še podkrepil njegov dvom utrdil, povečal podkrepljèn -êna -o: s kletvico podkrepljena trditev
  24.      pòdkultúra  -e ž (-) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline; podsevek: v pšenico sejati podkulturo
  25.      podkupíti  in podkúpiti -im dov. ( ú) dati podkupnino: ni se dal podkupiti; podkupil ga je, da bi jo sprejel v službo; podkupiti koga z denarjem podkúpljen -a -o: podkupljeni uradniki; bil je podkupljen

   28.313 28.338 28.363 28.388 28.413 28.438 28.463 28.488 28.513 28.538  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA