Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (27.851-27.875)


  1.      pláčanec  -nca m (á) slabš. kdor za plačilo dela za nasprotnika, sovražnika: sumili so, da je plačanec; deželo hočejo očistiti tujih plačancev; kolonialistični, imperialistični plačanci // najemniški vojak, najemnik: akcijo so izvedli s plačanci; vojaki in plačanci ♪
  2.      pláčati  in plačáti -am dov. (á á á) 1. dati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobiti pravico a) do lastništva tistega: plačati blago, pohištvo; ali si knjigo že plačal; drago plačati; malo, veliko plačati; naprej, takoj plačati; pog. plačati v devizah; plačati v dinarjih; plačati v naturalijah, s čekom, gotovino / plačati pri blagajni; plačati v treh obrokih; plača se pri okencu / plačati pet tisoč; za to je plačal veliko vsoto; plačati dolžni znesek / ekspr. plačati komu pijačo; plačali so mu vstopnico b) do rabe, uporabe tistega: plačati ložo v gledališču; plačati sobo 2. z denarjem narediti, da preneha plačilna obveznost: plačati carino, davek, najemnino; dolga ti še ne morem plačati; zadnji rok, ko je treba plačati / plačati račun; vse je plačal sam, ekspr. iz svojega žepa / plačati kazen; škodo bo sam plačal 3. dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačati delavce; kdo bo plačal voznika; dobro, slabo plačati / koliko je plačal za varstvo; za delo je veliko plačal / nadur mu nočejo plačati; plačati selitvene stroške / plačati šolanje / kot nagovor natakar, plačam ● ekspr. bog plačaj za dar hvala; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo, življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja; ekspr. to mi bo plačal za to se mu bom maščeval; ekspr. to bo še drago plačal bo imelo zanj slabe posledice; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno pláčan -a -o: plačani prosti dnevi; plačani prevajalec, vojak; biti plačan na uro, od prometa, po učinku; potrdilo o plačani poštnini; dobro plačana služba; plačano in neplačano delo ♪
  3.      plačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od plačevati: dolgoročno, obročno plačevanje; plačevanje v denarju, zlatu / plačevanje naročnine, samoprispevka / plačevanje dela, storitev ♦ fin. brezgotovinsko plačevanje ♪
  4.      plačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati za kaj določeno vrednost, navadno denar, in si s tem pridobivati pravico a) do lastništva tistega: plačevati blago v trgovini; za knjige veliko plačuje; plačevati v blagu, z denarjem, zlatom / plačevati pri blagajni; plačevati v obrokih / ekspr. zmeraj mu plačuje pijačo b) do rabe, uporabe tistega: plačevati ložo v gledališču; plačevati sobo, stanovanje 2. z denarjem poravnavati določene obveznosti: plačevati davek, dolgove, najemnino; prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov; redno, sproti plačevati / plačevati članarino, obresti; zanj mora plačevati velike vsote / kdo bo plačeval njihove račune / plačevati kazen 3. dajati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno delo, storitev: plačevati delavce; poleg drugega mora plačevati še inštruktorja za otroke; ti bolje plačujejo kakor oni; neredno, slabo plačevati / veliko ji plačuje za varstvo otroka ● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih; ekspr. njegove grehe plačujejo otroci posledice njegovih slabih dejanj čutijo, trpijo otroci ◊ ekon. plačevati iz proračuna; plačevati v kliringu; jur. plačevati penale ♪
  5.      plačílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plačevanje ali plačilo: kreditni in plačilni posli; velik plačilni promet / jutri bo plačilni dan; plačilni pogoji; plačilni rok / plačilna sredstva / plačilna obveznost; plačilna sposobnost sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti / plačilna lestvica / plačilni natakar natakar, ki obračunava storitve in prevzema plačila ♦ adm. plačilni seznam; ekon. plačilni deficit pomanjkanje denarja za izpolnitev določenih obveznosti; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa plačílno prisl.: biti plačilno nesposoben, sposoben ♪
  6.      plačílni  -ega m (ȋ) pog. plačilni natakar: poklicati plačilnega; natakarice in plačilni / kot nagovor plačilni, plačam ♪
  7.      plačílo  -a s (í) 1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo ∙ ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo // ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu 2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov ♪
  8.      plačljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da plačati: blago je plačljivo v dinarjih; plačljivo v treh obrokih ♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh se mora plačati ♪
  9.      plačník  -a m (í) kdor kaj plača ali mora plačati: predplačila zagotavljajo plačnikom prednost pri nakupu; dober plačnik; biti reden plačnik časopisa; delo po naročilu plačnika / kot opozorilo nisem plačnik dolgov svojega sina // kdor denarno omogoča kako delo, dejavnost: iskali so plačnika za tak študij; za zahtevnejša popravila ni bilo plačnika ♪
  10.      pládenj  -dnja m (á) okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi: naložiti meso na pladenj; lesen, plastičen pladenj; pladenj pomaranč, slaščic / pog. sam je pojedel cel pladenj jedila na njem // temu podobna priprava za prenašanje navadno krožnikov (s hrano): pladnje s praznimi krožniki so odlagali na posebni mizi; pladenj kozarcev; natakar s polnim pladnjem / kirurški instrumenti na pladnju ∙ prinesti vse na pladnju na krožniku ♪
  11.      plafonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. (uradno) dovoliti, določiti najvišjo stopnjo, mejo česa: plafonirati cene; plafonirati uvoz plafoníran -a -o: plafonirane cene premoga, živil ♪
  12.      plagálen  -lna -o prid. (ȃ) muz., v zvezi plagalna kadenca zveza subdominantnega akorda s toničnim ♪
  13.      plagiát  -a m (ȃ) knjiž. kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti: to delo je plagiat; ločiti original od plagiata; med popevkami je bilo včasih precej plagiatov / vsak dvom o plagiatu je tu odveč duhovni tatvini ♪
  14.      plagiátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor prepiše, prevzame tuje delo in ga objavi, prikaže kot lastno, navadno v književnosti: dokazali so mu, da je plagiator ♪
  15.      plagiokláz  -a m (ȃ) min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje natrij in kalcij, natrijev kalcijev glinenec ♪
  16.      plagírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. prepisati, prevzeti tuje delo in ga objaviti, prikazati kot lastno, navadno v književnosti: obtožili so ga, da je načrt plagiral ♪
  17.      plahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati po obsegu manjši: oteklina že plahni / ekspr. njegov trebušček plahni iz dneva v dan / balon je začel plahneti; pren., ekspr. zaloge hrane plahnijo; premoženje jim je naglo plahnelo 2. ekspr. izginjati, izgubljati se: družbena moč plemstva je vse bolj plahnela; njegov ugled plahni / volja, zanimanje sta mi začela plahneti / jeza mu že plahni ∙ ekspr. drug za drugim so plahneli iz sobe naskrivaj, neopazno odhajali ♪
  18.      plahníti  in pláhniti -em nedov. (ȋ á) redko plahneti: oteklina že plahne / njihov idealizem je vse bolj plahnil ♪
  19.      pláhost  -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost ♪
  20.      pláhta  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi ♪
  21.      pláhtica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmih ◊ bot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris ♪
  22.      plahutánje  in plahútanje -a s (ȃ; ū) glagolnik od plahutati: slišati je bilo samo plahutanje ptičev / nenadoma je začutil plahutanje smrti nad seboj / plahutanje vešče okoli luči / plahutanje zastav v vetru ♪
  23.      plahútast  -a -o prid. (ū) ki plahuta: plahutasti ptiči / ekspr. plahutasta obleka, pelerina vihrajoča, opletajoča ♪
  24.      plahutáti  -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi ♪
  25.      plahutàv  -áva -o in plahútav -a -o prid. (ȁ á; ū) ki plahuta: plahutav netopir / plahutave zastave plapolajoče, vihrajoče; pren., knjiž. plahutave misli ♪

   27.726 27.751 27.776 27.801 27.826 27.851 27.876 27.901 27.926 27.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA