Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (27.551-27.575)


  1.      pésto  -a s (ẹ́) osrednji del kolesa, skozi katerega gre os: vozovi so se vdirali do pest; škripanje pest; pesto in napere / deljeno pesto sestavljeno iz dveh ali več delov ♦ strojn. pesto rotorja, ventilatorja osrednji del rotorja, ventilatorja za pritrditev, nasaditev na gred ♪
  2.      péstovalica  in pestoválica -e ž (ẹ́; ȃ) knjiž. okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; oporna ruta: nositi roko na pestovalici, v pestovalici ♪
  3.      péstovanček  in pestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr. 1. (majhen) otrok: pestovančka so preoblekli v čisto oblekico / doma so še trije pestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: on je vedno ostal mamin pestovanček / ti ljudje so pravi pestovančki / mucek je bil otrokov pestovanček ♪
  4.      péstovanec  in pestovánec -nca m (ẹ́; á) ekspr., redko (majhen) otrok: matere s pestovanci ♪
  5.      péstovanje  in pestovánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od pestovati: pestovanja ni temu otroku nikoli dovolj / pestovanje lepih želj / pestovanje tradicije ♪
  6.      péstovati  -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
  7.      pestríti  -ím nedov., pestrèn (ȋ í) knjiž. 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljati: pestriti dogajanje, pripovedovanje; letošnjo sezono bodo pestrili tudi koncerti tujih ansamblov / pestriti jezik z domačimi reki, pregovori 2. povzročati, da je kaj zelo različnih barv: sončna svetloba je pestrila pokrajino; listje se pestri pestríti se biti zelo različnih barv: cvetlice se pestrijo po travnikih; na trgu so se pestrile narodne noše / dan se pestri v zelenju ♪
  8.      péstrna  -e ž (ẹ̑) star. pestunja: pestrna previja otroka; biti za pestrno / najstarejši sin je bil kar dobra pestrna ♪
  9.      péstrost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pestrega: pestrost sporeda, vsebine / pestrost odgovorov ♪
  10.      péstunja  in pestúnja -e ž (ẹ̑; ú) ženska, ki varuje, neguje (tujega) majhnega otroka: preskrbeti otroku pestunjo; služiti si kruh kot pestunja / kadar je prišel v rojstni kraj, je zmeraj obiskal staro pestunjo / ekspr. biti bratu za pestunjo ♪
  11.      péš  prisl. (ẹ̑) izraža premikanje s korakanjem: hoditi, iti, potovati peš; vrnila se bova peš / bojevati se peš / vojska je bila na konjih in peš ∙ šalj. tja, kamor gre še cesar peš na stranišče; star. vojska gre po cesti peš in jež hodeč in jahaje; žarg., teh. računati peš brez računskega stroja, (elektronskega) računalnika; neskl. pril.: izleti peš utrjujejo telo; peš hoja pešhoja; peš pot pešpot; prim. pešpolk ♪
  12.      pešáčica  -e ž (á) redko pešakinja ♪
  13.      pešák  -a m (á) 1. pešec, hodec: srečal je več pešakov / dober pešak je 2. voj. vojak pehotne enote: četa pešakov; pešaki in artileristi / v vojsko je stopil kot navaden pešak ♪
  14.      péšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pešati: pešanje je pri njem hitro napredovalo / duševno, telesno pešanje / pešanje vida / pešanje discipline ♪
  15.      pešáški  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na pešce ali pešačenje: ima velike pešaške sposobnosti / motorni in pešaški promet 2. nanašajoč se na pešak 2: pešaška čelada / pešaška divizija pehotna divizija ♪
  16.      péšati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje: videl je, da zasledovalci pešajo; ker je bila pot zelo strma, so začeli pešati 2. postajati slab, onemogel: oče vse bolj peša; zadnje leto je vidno pešal / ekspr. drevo je začelo pešati 3. nav. ekspr. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu peša / telesne moči so mu pešale; zdravje mu peša // nav. 3. os. postajati manj sposoben za (zadovoljivo) opravljanje svoje funkcije: z leti oči pešajo; srce mu je začelo pešati 4. ekspr. postajati manj močen, intenziven: disciplina, vnema peša / njena ljubezen peša ◊ lingv. raba besede peša beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje redkeje pešajóč -a -e: pustil je pešajoče sopotnike daleč za seboj; pešajoča ljubezen ♪
  17.      peščáj  -a m (ȃ) anat. mišična blazinica na palčni in mezinčni strani dlani: poškodovati si peščaj ♦ lov. mišična blazinica med prsti nekaterih živali ♪
  18.      peščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom 2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve ◊ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosa peščéno prisl.: peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen ♪
  19.      peščénčev  -a -o (ẹ̄) pridevnik od peščenec: lapornati in peščenčevi sloji ♪
  20.      peščénec  -nca m (ẹ̄) nestrok. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom, strok. peščenjak: kip, zgradba iz peščenca ♪
  21.      peščeníca  -e ž (í) redko peščena prst: krompir gnije, čeprav so ga sadili v peščenico ◊ bot. velika peščenica obmorska rastlina s pernato deljenimi, nazobčanimi listi in belimi cveti, Ammi majus ♪
  22.      peščenják  -a m (á) petr. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom: rdeč, siv peščenjak; kosi peščenjaka; kip, tlak iz peščenjaka; lapor in peščenjak / kremenov peščenjak ♪
  23.      peščénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. peščena ura: obrniti peščenko 2. peščena prst: pognojiti peščenko ◊ bot. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom, Suilus variegatus; rastlina z nasprotno stoječimi listi in belimi ali rdečimi cveti, Arenaria ♪
  24.      peščévje 2 -a s (ẹ̑) ekspr. peščena površina, tla: iz peščevja je rastla trava ♪
  25.      peščíca 1 -e ž (í) nav. ekspr. 1. manjšalnica od pest: otrok je odprl, stisnil peščico / udrtina, velika za otroško peščico / svojo drobno roko je skrčil v peščico / stisnil mu je drobiž v peščico / peščica soli 2. z rodilnikom majhna skupina ljudi: peščica posameznikov, vojakov / od cele stotnije jih je ostalo živih samo za peščico // majhna skupina česa sploh: peščica dežel se še obotavlja / peščica izrazov ♪

   27.426 27.451 27.476 27.501 27.526 27.551 27.576 27.601 27.626 27.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA