Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (27.063-27.087)


  1.      paralizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od paralizirati: paraliziranje udov / paraliziranje delovanja strupa / ti dogodki so povzročili paraliziranje gospodarskega in družbenega življenja ♪
  2.      paralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je paraliziral večino ljudi 2. ekspr. preprečiti delovanje, učinkovanje: skušali so paralizirati osvobodilno gibanje; stavka je paralizirala industrijo, proizvodnjo / z novimi predpisi so paralizirali društvo / paralizirati delovanje strupa // zelo zavreti, otežiti: paralizirati promet v mestu paralizíran -a -o: že dolgo je paraliziran; paralizirana noga; stavka je skoraj popolnoma paralizirana ♪
  3.      paralogízem  -zma m (ȋ) filoz. nenamerna kršitev logičnih zakonov in pravil: zagrešil je paralogizem ♪
  4.      paramécij  -a m (ẹ́) zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah, Paramaecium: paramecij in evglena ♪
  5.      parámeter  -tra m (á) 1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri 2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse ◊ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti ♪
  6.      paramnezíja  -e ž (ȋ) psih. motnja spomina, ki se kaže v zamenjevanju domišljijskih in resničnih dogodkov ♪
  7.      parangál  -a m (ȃ) rib. ribiška priprava iz plovcev, vrvice in na njej pritrjenih trnkov: nastavljati parangal ♪
  8.      paranóik  -a m (ọ́) psiht. kdor ima paranojo: zdraviti paranoike; božjastniki in paranoiki ♪
  9.      paranója  -e ž (ọ̑) psiht. duševna bolezen z blodnjami pri sicer nemoteni osebnosti: ugotoviti paranojo; paranoja in infantilizem / alkoholna paranoja ki jo povzroča dolgotrajni alkoholizem ♪
  10.      parapét  -a m (ẹ̑) grad. nižja, navadno zidana pregrada: betonski parapeti na obali / parapet terase ograja / okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskin robom in tlemi ♪
  11.      parapéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parapet: parapetna odprtina / parapetna višina / parapetni zid ♪
  12.      paraplegíja  -e ž (ȋ) med. stanje popolne negibnosti spodnjih okončin kot posledica bolezni ali poškodbe: zaradi paraplegije se je vozil na invalidskem vozičku ♪
  13.      parasáng  -a m (ȃ) nekdaj perzijska dolžinska mera, približno 5.500 m ♪
  14.      párasimpátikus  in párasimpátik -a m (ȃ-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus ♪
  15.      paratáksa  -e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa ♪
  16.      paratáktičen  -čna -o prid. (á) knjiž., redko enakovreden, vzporeden: parataktično razmerje ♦ lingv. parataktični veznik priredni veznik ♪
  17.      párati  -am nedov. (ȃ) 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti delati, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: para pas pri krilu; šivati in parati / parati obleko // s potegovanjem, vlečenjem niti delati, da pletenina kot celota ne obstaja več: parati pulover; plesti in parati 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem delati, da kaj ni več celo: parati živali trebuh / star. parati mrliča secirati, obducirati // ekspr. s silo zarezovati, zajedati se: verige so parale telesa sužnjev; vrv je začela parati meso v dlaneh 3. ekspr. s silo prekinjati določeno stanje: bliski v presledkih parajo nebo, temno noč / le še posamezni rafali so parali tišino 4. ekspr. povzročati velik občutek neugodja, bolečino: že pogled nanj ji je paral srce; škripanje koles je človeku paralo ušesa, živce / bolečina ji para telo ● vznes. kmetje so zemlji parali prsi (s trudom) jo orali, obdelovali; ekspr. ostre skale so parale čolnom dna uničevale, kvarile párati se biti v stanju, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: obleka se je začela parati pri vratu / rokav se para po šivu ● ekspr. srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo parajóč -a -e: jelen ga je napadel, parajoč mu trebuh z rogovi; srce parajoča zgodba; prisl.: mitraljezi so parajoče ropotali v temi ♪
  18.      paraván  -a m (ȃ) knjiž. pregradna stena iz lažjega materiala, navadno premična: postaviti paravan pred posteljo; preobleči se za paravanom; visok poslikan paravan / premični paravan; pren. potrebovali so paravan za svojo vojaško intervencijo ♪
  19.      parazít  -a m (ȋ) 1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti ♪
  20.      parazíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi ◊ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave ♪
  21.      parazitízem  -zma m (ȋ) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem ♪
  22.      parazítstvo  -a s (ȋ) biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: parazitstvo in mutualizem; pren. spoznal je njegovo pokvarjenost in parazitstvo; preprečevati družbeno parazitstvo ♪
  23.      parcéla  -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele ♦ jur. odpisati parcelo ♪
  24.      parcelácija  -e ž (á) delitev na parcele: zavarovati kmečko posestvo pred parcelacijo; parcelacija mestne površine // publ. delitev, razpadanje: parcelacija znanstvene discipline / politična parcelacija je škodovala gospodarskemu razvoju ♪
  25.      parcélar  -ja m (ẹ̑) ekspr. kdor ima v najemu manjše zemljišče: parcelarji in veliki kmetje ♪

   26.938 26.963 26.988 27.013 27.038 27.063 27.088 27.113 27.138 27.163  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA