Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (26.651-26.675)


  1.      otêpsti  otêpem dov., otépel otêpla (é) 1. z udarjanjem, tresenjem odstraniti s česa: otepsti prah z obleke; otepe sneg s plašča in vstopi; otepsti zemljo s čevljev / otepsti si plašč / otepsti konju brenclje odgnati // nar. sklatiti (s palico): otepsti hruške, orehe 2. z udarjanjem snopa ob kaj ali po njem spraviti zrnje iz klasja, latja: otepsti pšenico; otepsti in omlatiti ● zastar. v šoli so ga fantje otepli nabili, pretepli; ekspr. kosilo je kar hitro otepel hitro pojedel otêpsti se znebiti se, otresti se: komaj se je otepla nezaželenega gosta; otepsti se vsiljivcev / s težavo se je otepla neprijetnih misli; tega vnetja se ne more otepsti otepèn -êna -o: z drevja otepen sneg; otepeni snopi; na njivi je ležala otepena pšenica ♪
  2.      oteščáti se  -ám se [tǝš] dov. (á ȃ) star. pojesti kaj malega: nekoliko smo se oteščali, nato pa nadaljevali pot / oteščala sta se z mlekom in kruhom // najesti se: vsak se je lahko dobro oteščal ∙ star. danes se še nisem oteščal še nisem jedel ♪
  3.      otéti  otmèm dov., otél; nam. otét in otèt (ẹ́ ȅ) star. 1. rešiti, obvarovati (pred čim): oteli so ga lakote, nevarnosti, smrti / oteti grad pred razpadanjem / oteti dogodek pozabi; oteti se neprijetnih misli znebiti se, otresti se / oteti ujetnike osvoboditi 2. (s silo) vzeti, odvzeti: oteli so jim premoženje ∙ zastar. sovraži jo, ker ji je otela fanta prevzela otét -a -o: če bi ga prej operirali, bi bil otet ♪
  4.      oteževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj bolj naporno, težavno: dim jim je oteževal dihanje / valovi otežujejo plovbo; sneg je oteževal promet / pomanjkanje gradiva otežuje proučevanje // delati kaj bolj zapleteno: predpisi so oteževali poslovanje, sodelovanje / tako ravnanje otežuje medsebojne odnose // delati kaj bolj neprijetno, bolj hudo: oteževati komu življenje ∙ misel na sina ji otežuje srce jo žalosti, vznemirja ♪
  5.      otežíti  -ím dov., tudi otéži; otéžil (ȋ í) 1. narediti kaj bolj naporno, težavno: slabo vreme jim je otežilo pot / sneg je otežil promet ♦ šport. otežiti gibalno vajo // narediti kaj bolj zapleteno: otežiti izdajanje knjig / njihovo stališče nam je otežilo položaj // narediti kaj bolj neprijetno, bolj hudo: hotela mu je čimbolj otežiti življenje 2. redko narediti kaj težje; obtežiti: vlaga je les močno otežila ● slovo od doma mu je zelo otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; knjiž. zanosila je in se zelo otežila zredila otežèn -êna -o: zaradi razburkanega morja je bilo delo reševalcev zelo oteženo ♪
  6.      otíp  -a m (ȋ) 1. značilnost snovi, zlasti tkanine, ki se zaznava s tipom, tipanjem: po videzu in otipu so ta vlakna podobna volni; tkanina z mehkim, svilenim otipom ♦ tekst. hladni otip ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti 2. glagolnik od otipati: oceniti kvaliteto blaga z otipom / otip z rokami, ustnicami / na otip prijetna tkanina ♪
  7.      otípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega; videti, slišati in otipati / otipati s prsti, z roko // s tipanjem a) ugotoviti, najti: pravočasno je otipala kljuko in ušla b) spoznati: v temi je otipal materin obraz / slepec vsako stvar otipa / otipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce 2. tipajoč se dotakniti česa na več mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal; otipal se je, če ima vse s seboj; pren., ekspr. radar otipa celotno ozemlje 3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh ● ekspr. senca je otipala ves prostor prešla čez ves prostor ♪
  8.      otipávanje  -a s (ȃ) glagolnik od otipavati: gledanje in otipavanje / otipavanje sadja ni dovoljeno / preiskujoče otipavanje bolečega mesta / previdno, vljudno otipavanje koga ♪
  9.      otipávati  -am nedov. (ȃ) 1. s tipanjem zaznavati: skrivaj je v žepu otipaval bankovec; gledati, okušati in otipavati // s tipanjem poskušati a) ugotoviti, najti: hodil je počasi in otipaval stopnice z nogo b) spoznati: slepi otrok otipava materin obraz / otipavati blago 2. tipajoč se dotikati česa na več mestih: ne otipavaj sadja; začeli so ga otipavati, če česa ne skriva; pren., ekspr. žaromet neprestano otipava taborišče 3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je dolgo otipaval želodec 4. ekspr. previdno izpraševati, preizkušati: najprej ga je samo otipaval, nato pa kar naravnost vprašal; pred vsakim dogovarjanjem se dolgo otipavajo ● ekspr. otipavati komu jetra s temeljitim izpraševanjem, poizvedovanjem razkrivati, odkrivati zlasti negativne lastnosti, ravnanje koga ♪
  10.      otípen 1 -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na otip: našteval je slušne, otipne in druge prvine ♪
  11.      otipljív  -a -o prid., otipljívejši (ȋ í) 1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti; bula je otipljiva; to je resnica, otipljiva kakor kamen // ekspr. snoven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive; zanj obstaja samo to, kar je otipljivo 2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven: prvi otipljivi rezultati, uspehi; njegov namen je otipljiv; ta napaka, razlika je prav otipljiva // prepričljiv, jasen: otipljiv dokaz, primer / otipljiv načrt uresničljiv ● ekspr. zamisel dobiva otipljivo podobo se uresničuje; ekspr. v pripovedovanju je skoraj plastično otipljiv nazoren otipljívo prisl.: otipljivo dokazovati, pripovedovati; sam.: nič otipljivega niso našli ♪
  12.      otiráč  -a m (á) 1. knjiž., redko predpražnik: obrisati si čevlje v otirač 2. zastar. brisača: umivalnik in otirač ◊ etn. dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini ♪
  13.      otírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela; solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo // delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom 2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom; otirati si zaspane oči meti ● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesreči otiráje: vzdihnil je, otiraje si pot s čela otirajóč -a -e: odšla je, otirajoč si solze ♪
  14.      otísk  -a m (ȋ) knjiž. poškodba tkiva, kože zaradi pritiska, tiščanja: otiski in odrgnine / boleči otiski na prstih otiščanci ♪
  15.      otíska  -e ž (ȋ) vet. poškodba tkiva, kože zaradi pritiska, tiščanja: otiska na konjskem vratu; otiske in odrgnine // star. otiščanec, žulj: otiske in kurja očesa ♪
  16.      otísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s stiskanjem odstraniti tekočino iz česa: kumare dobro otisni; otisniti zmečkano sadje 2. s pritiskanjem, tiščanjem poškodovati; otiščati: čevlji so ji otisnili noge otísnjen -a -o: otisnjene sadne tropine ♪
  17.      otiščánec  -nca m (á) kožna odebelina, zadebelina: dobiti, imeti otiščance od čevljev; kurja očesa in otiščanci ♪
  18.      otočàn  in otočán -ána m (ȁ á; ȃ) kdor živi na otoku ali je doma z otoka: navade otočanov; otočani in kontinentalci ∙ publ. Otočan Britanec, Anglež ♪
  19.      otóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na otok: otočno podnebje / otočna država; pren., knjiž. Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo ♪
  20.      ôtok  -óka m (ó ọ́) 1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine ∙ publ. Otok Velika Britanija, Anglija ♦ geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine 2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / jezikovni otok; narodnostni otok 3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok ♪
  21.      otòk  in otók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) star. oteklina: otok se je naglo širil ♪
  22.      otólči  otólčem [ou̯] dov., otólci otólcite in otolcíte; otólkel otólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem odstraniti: otolči sneg s čevljev / otolkli so samo nekaj mernikov pšenice otepli 2. redko obtolči: otolči posodo / otolči si kolena otólčen -a -o: ves otolčen in opraskan je prišel domov; otolčeno sadje ♪
  23.      otolstéti  -ím [u̯s] dov. (ẹ́ í) knjiž., redko odebeliti se: otolstel je kot prašiček otolstèl in otolstél -éla -o: otolstela psička je ležala v senci ♪
  24.      otomán  -a m (ȃ) 1. zastar. divan, otomana: spati na otomanu 2. tekst. močna ripsasta tkanina za plašče, kostime, blazinjenje pohištva: kostim iz otomana; neskl. pril.: otoman plašč ♪
  25.      otomána  -e ž (ȃ) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: ležati, sedeti na otomani ♪

   26.526 26.551 26.576 26.601 26.626 26.651 26.676 26.701 26.726 26.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA