Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (26.301-26.325)



  1.      orientalístika  -e ž (í) veda o orientalskih jezikih in književnostih: napisal je mnogo del o orientalistiki / diplomirati iz orientalistike
  2.      orientalízem  -zma m () način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo
  3.      orientalizírati  -am nedov. in dov. () prilagajati orientalskemu načinu življenja in mišljenja: orientalizirati umetnost orientalizíran -a -o: orientalizirana civilizacija
  4.      orientálka  -e ž () ženska oblika od orientalec: lepa in skrivnostna orientalka
  5.      orientálski  -a -o prid. () nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj; orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske jezike / orientalsko pecivo zelo sladko in mastno pecivo, navadno z dodatkom medu, orehovkozm. orientalski parfum parfum, ki diši po smolah in balzamih; obrt. orientalska čipka šivana čipka z geometrično zvezdastimi vzorci; tekst. orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije orientálsko prisl.: orientalsko opremljena soba
  6.      oriènteksprés  in Oriènteksprés in oriènt eksprés in Oriènt eksprés -a m (-ẹ̑) nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad: orientekspres ima eno uro zamude; iz Ljubljane se je z orientekspresom odpeljal v Beograd
  7.      orientírati  -am dov. in nedov. () narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati: daljnogled je orientiral na vrhove gor; zemljevid je orientiral na sever // nav. ekspr. povzročiti zanimanje za določeno dejavnost, usmeriti: otroka so orientirali v študij ekonomije; orientirati ženske k političnemu in družbenemu delu ◊ arhit. orientirati sobo, stanovanje določiti lego svetlobnih odprtin sobe, stanovanja glede na strani neba orientírati se 1. določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja: ni se izgubil, ker se je znal orientirati po velikem vozu in po soncu; ptice selivke se orientirajo po zvezdah / orientiral se je s kompasom in zemljevidom / tudi v temi se je dobro orientiral // določiti svoj položaj, svoje stališče glede na kaj: dolgo se ni orientiral v gospodarstvu, zunanji politiki / znal se je orientirati v vsakem položaju 2. publ. zgledovati se, ravnati se po kom, čem: njihova politika se orientira po uradni politiki države; založba se je orientirala po bralcih s srednjo izobrazbo 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža področje svoje dejavnosti: podjetje se je orientiralo v glavnem na izvoz, iskanje notranjih rezerv; ponekod se je izobraževanje preveč orientiralo v ozko specializacijo orientíran -a -o: sociološko orientiran psiholog; mladina je orientirana proti vojnim pripravam; podjetje, orientirano na predelavo surovingeom. orientirana daljica daljica, pri kateri je izbrana ena od dveh možnih smeri gibanja po njej, usmerjena daljica
  8.      oriêntski  in oriéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) knjiž., redko orientalski: orientsko blago
  9.      orís  -a m () knjiž. 1. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek oris pesnikovega življenja in dela / oris poti ♦ šol. pismeni izdelek, v katerem so navedene glavne značilnosti česa in oseben odnos do tega 2. obris: v daljavi se vidijo orisi hribov
  10.      orísati  oríšem dov. () 1. opisati, prikazati: v poročilu je orisal potek dela; z nekaj besedami je orisala njegov značaj 2. redko narediti črto, črte okrog česa; očrtati: sledovom v pesku je orisal kroge orísan -a -o: ostro orisan profil; glavna junakinja je orisana kot bistro dekle
  11.      orják  -a m (á) ekspr. 1. nenavadno velik in močen človek: bil je orjak med vrstniki; otroci radi poslušajo zgodbe o orjakih // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: bil je duhovni, miselni orjak 2. s prilastkom kar je veliko sploh: zasneženi vrhovi gorenjskih orjakov / vzlet zračnega orjaka ◊ zool. belgijski orjak velik in močen kunec sive barve z dolgimi uhlji
  12.      orjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na orjake: ima orjaško postavo / voz sta vlekla dva orjaška konja // ekspr. zelo velik: orjaški človek; orjaški motorji, stroji / udaril ga je s svojo orjaško pestjo / prostor orjaških razsežnosti / orjaške gore, stene zelo visokeekspr. industrija je napredovala z orjaškimi koraki se je zelo hitro razvijala; ekspr. čakajo ga orjaške naloge težke, zelo zahtevnebot. orjaški dežnik užitna lističasta goba z visokim, votlim betom, Macrolepiota procera; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; orjaški lenivec v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti; zool. orjaška morska krava sredi prejšnjega stoletja izumrla morska krava, Hydrodamalis gigas
  13.      orjáštvo  -a s () ekspr. lastnost, značilnost orjaškega: njegovo orjaštvo ji je vlivalo zaupanje / veličastnost in orjaštvo gor
  14.      orjavéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rjav: listje je orumenelo, trava orjavela / obraz ji je na soncu orjavel porjavel orjavèl in orjavél -éla -o: orjaveli travniki
  15.      Orjúna  in orjúna -e ž () kratica organizacija jugoslovanskih nacionalistov: preprečiti ustanovitev Orjune
  16.      orjunáš  -a m (á) član Orjune: spopad orjunašev in delavcev v Trbovljah
  17.      òrkamadôna  in òrkamadóna in òrka madôna in òrka madóna medm. (-; -ọ̑) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne bo umika, orkamadona
  18.      orkán  -a m () 1. izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki: prebivalce so obvestili, da se približuje orkan; orkan je zajel ladjo; vojna pustoši kot orkan 2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi v visoki stopnji: zajel jo je ljubezenski orkan; orkan revolucije je naraščal
  19.      orkánski  -a -o prid. () nanašajoč se na orkan: orkanski alarm / orkanski vihar orkan / avto drvi z orkansko hitrostjo ◊ meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra
  20.      orkéster  -tra m (ẹ́) 1. večja skupina a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkalmuz. jazz orkester ki izvaja jazz b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev // ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv 2. muz. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
  21.      orkéstra  -e ž (ẹ̑) pri starih Grkih prostor med odrom in avditorijem za zbor in plesalce: orkestra Dionizovega gledališča
  22.      orkestrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na orkester: orkestralni instrumenti / orkestralna izvedba, spremljava / orkestralna glasba; orkestralna partitura, sonata / sedeti v orkestralnem prostoru orkestrskem
  23.      orkéstrion  in orkestrión -a m (ẹ̄; ọ̑) muz. glasbeni instrument, ki posnema orkester: iz gostilne se je slišalo igranje orkestriona
  24.      orkestrírati  -am dov. in nedov. () muz. napisati, prirediti glasbeno delo za orkester: to pesem je orkestriral znan skladatelj; pren., knjiž. pesnik je orkestriral glasove v rimi
  25.      orlíca  -e ž (í) 1. samica orla: orel in orlica sta znašala gnezdo 2. knjiž., ekspr. odločna, pogumna ženska: občudoval je svojo orlico 3. nekdaj članica organizacije, zveze telovadnih društev, ki temelji na katoliški ideologiji: sprevod orlic 4. bot. nižinska ali gorska travniška rastlina z navadno modro vijoličastimi cveti, katerih cvetni listi so podaljšani v ostrogo, Aquilegia: na vrtu so gojili tudi orlice / navadna, velecvetna orlica

   26.176 26.201 26.226 26.251 26.276 26.301 26.326 26.351 26.376 26.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA