Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (25.913-25.937)


  1.      omléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. 1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna // zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus 2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik omlédno prisl.: omledno govoriti ♪
  2.      omléta  -e ž (ẹ̑) jed iz jajc, malo sladkorja in moke z različnimi nadevi: peči omlete / gnjatna, skutina omleta ♪
  3.      ómnibus  -a m (ọ̑) 1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego 2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus // z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov ◊ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; neskl. pril.: omnibus film, revija ♪
  4.      omodréti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. pomodreti: grozdje se je napelo in omodrelo / nos mu je omodrel omodrèl in omodrél -éla -o: omodrele ustnice ♪
  5.      omólkniti  -em [u̯k] dov., tudi omolkníte; tudi omolkníla (ọ́ ọ̑) zastar. obmolkniti: ob tem spominu sta oba omolknila ♪
  6.      omoríka  in omórika -e ž (í; ọ̑) bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami, Picea omorica: omorika v parku / smreka omorika ♪
  7.      omòt  -óta m (ȍ ọ́) knjiž. 1. ovoj, ovitek: omot se je raztrgal; papirnati omot; omot iz polivinila 2. redko kuverta: dati vizitko v omot; napisati naslov na omot 3. paket, zavoj: poslati omot po pošti; prenašati težke omote ♪
  8.      omóten  -tna -o prid. (ọ̄) star. omotičen: imeti omotno glavo / omotna pijača, rastlina ◊ bot. omotna ljuljka med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi, Lolium temulentum omótno prisl.: omotno dišeče rože ♪
  9.      omótenost  -i ž (ọ́) star. stanje omotenega človeka: omotenost in prava pijanost / v duševni omotenosti narediti samomor ♪
  10.      omótica  -e ž (ọ̑) 1. stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z občutkom telesne slabosti: obšla ga je omotica; zdramiti se iz omotice; hoditi kakor v omotici / ekspr. vinska omotica se mu je že izkadila / star. prebuditi se iz globoke, trdne omotice nezavesti, omedlevice 2. zastar. omotična snov, sredstvo: primešati pijači omotice ♪
  11.      omótičav  -a -o prid. (ọ̑) nagnjen k omotici: rada jo boli glava in omotičava je ♪
  12.      omótičen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na omotico: omotičen človek; glavo je imel težko in omotično / omotično spanje // ki povzroča omotico: omotična globina, višina; omotična snov / omotičen vonj omótično prisl.: omotično dišati; omotično globok prepad ∙ ekspr. omotično visoke cene zelo visoke, pretirane ♪
  13.      omótičnost  -i ž (ọ̄) značilnost, stanje omotičnega: omotičnost bolnika; omotičnost od vina / obšla, prevzela ga je omotičnost omotica ♪
  14.      omotíti  in omótiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. 1. narediti koga omotičnega: kadar ga omoti vino, se razgovori; omotiti koga z udarci po glavi / nevarnost mu je omotila pamet ∙ ekspr. lepota dežele ga je hitro omotila prevzela, navdušila; star. skušnjava ga je omotila premotila, zapeljala 2. omamiti, ublažiti: omotiti bolečino / omotiti slabo vest v hrupni družbi omóten stil. omóčen -a -o: omoten od dima, pijače ♪
  15.      omotljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj ♪
  16.      omotvóziti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. z vrvjo privezati: omotvozil je kravo in jo odgnal / redko ujetnika so dobro omotvozili zvezali, povezali ♪
  17.      omožátiti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. postati možat, dorasel: dozorel je in se omožatil / obraz se mu je precej omožatil ♪
  18.      omožênka  -e ž (é) ekspr. poročena ženska: ima razmerje z omoženko; samske in omoženke ♪
  19.      omračênje  -a s (é) glagolnik od omračiti: omračenje čela / omračenje spomina / umsko omračenje ♪
  20.      omračíti  -ím dov., omráčil (ȋ í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: težave mu niso omračile obraza; zaradi takega govorjenja se mu je čelo omračilo 2. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je omračila duha; tudi vino mu ni omračilo glave; zaradi mnogih dogodkov se mu je omračil spomin 3. redko narediti mračno, temno: nobena meglica ni omračila neba; za hip se je soba omračila ● knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; knjiž., ekspr. pred očmi se mu je omračilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zdelo, da vidi nejasno, mračno omračèn -êna -o 1. deležnik od omračiti: omračen obraz; človek z omračenim umom 2. ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost: njihovi omračeni pogledi niso obetali nič dobrega ♪
  21.      omrazíti  -ím in omráziti -im dov., omrázil (ȋ í; ā ȃ) star. narediti, da kdo začuti odpor, veliko nenaklonjenost: sovražnik je hotel mladini omraziti naš jezik; dom so mu popolnoma omrazili omražèn -êna -o in omrážen -a -o in omrazèn -êna -o in omrázen -a -o osovražen: pri vseh je bil omražen; v njem so gledali pripadnika omražene oblasti ♪
  22.      omráznica  -e ž (ȃ) nar. tolminsko drobna, majhna snežinka: naletavale so omraznice ♪
  23.      omréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omrežje 1: omrežna popravila / dežurna omrežna služba / omrežni električni tok ♦ elektr. omrežna frekvenca; omrežna napetost; ptt avtomatska (telefonska) omrežna skupina skupina avtomatskih krajevnih telefonskih omrežij, vezanih na isto glavno centralo; rad. omrežni transformator transformator, ki spreminja omrežno napetost v napetost, potrebno za delovanje naprave ♪
  24.      omreževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. obdajati, ograjevati z mrežo: omreževati vrt / pajčevina je omreževala travo 2. ekspr. zvijačno pridobivati si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ona zna omreževati moške ♪
  25.      omréžje  -a s (ẹ̑) 1. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju: električno, vodovodno omrežje; železniško omrežje je gosto / omrežje prekopov / okvara na telefonskem omrežju / z oslabljenim pomenom izboljšati cestno omrežje ceste ♦ elektr. razdelilno omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem; ptt krajevno telefonsko omrežje ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje 2. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: računalniško, trgovsko, zdravstveno omrežje / omrežje šol // redko med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost; mreža: organizirati obveščevalno omrežje / omrežje sodelavcev 3. knjiž. (kovana okenska) mreža: omrežje na oknih banke, zapora / okensko omrežje 4. knjiž., redko, navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži; mreža: omrežje žilic na roki ♪

   25.788 25.813 25.838 25.863 25.888 25.913 25.938 25.963 25.988 26.013  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA