Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (25.838-25.862)


  1.      omadeževáti  -újem dov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil / omadeževati dušo, vest // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga 2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal ● ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga omadeževán -a -o: omadeževan človek, ugled ♪
  2.      omagováti  -újem nedov. (á ȗ) postajati nesposoben opravljati, nadaljevati kako delo: omagovati pri hoji // izgubljati moč, moči: omagovati od žeje; konji so omagovali pod težo tovora ● redko na starost so mu oči omagovale pešale, slabele omagujóč -a -e: omagujoč pod bremenom, je šel proti domu; od vročine omagujoči ljudje ♪
  3.      omahljívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) omahuje: omahljivce je obsojal; bil je dvomljivec in omahljivec ♪
  4.      omahljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost omahljivega človeka: to je sam zakrivil s svojo omahljivostjo / piše o nestanovitnosti in omahljivosti množic ♪
  5.      omáhniti  -em, in omahníti in omáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) nav. ekspr. 1. priti iz pokončnega položaja zlasti v viseči, ležeči položaj: pri dremanju je omahnila s stola; od utrujenosti je kar omahnila na klop; omahniti čez skalo, v prepad pasti; omahnil je kakor posekano drevo 2. knjiž. omajati se, opešati: vera v zmago mu zaradi tega ni omahnila / njena zvestoba je za nekaj časa omahnila ● star. nazadnje je omahnil tudi on in obljubil pomoč se vdal, odnehal; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil (v grob, smrt) je umrl; vznes. omahnil je pod streli padel, bil ubit; vznes. roka znanega slikarja je za vedno omahnila znani slikar je umrl ♪
  6.      omahováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: glede tega omahuje; niti za trenutek ni omahovala; omahovati med lažjo in resnico; omahuje, ali naj odpošlje pismo 2. knjiž. omagovati, pešati: pod težo bremena ji roka omahuje / moči so nam omahovale, bili smo izčrpani / sovražniki že omahujejo postajajo manj napadalni 3. knjiž. počasi, s težavo hoditi: bataljon je omahoval proti taborišču ● knjiž. ponekod izgovor, poudarek omahuje se pojavlja v različnih oblikah, na različnih mestih; ekspr. korak mu omahuje hodi neodločno, negotovo omahováje stil. omahujé: omahovaje je krenil proti kaznilniškemu zidu omahujóč -a -e: omahujoč je stopila k oknu; omahujoči koraki ♪
  7.      omajánje  tudi omájanje -a s (ȃ; ā) glagolnik od omajati: omajanje zaupanja / omajanje gospodarske in politične moči; omajanje ugleda ♪
  8.      omajáti  omájem tudi omájati -em tudi -am dov., omájaj omájajte tudi omajájte; omajál tudi omájal (á á; á; ā) 1. narediti, povzročiti, da kaj ni več trdno, stabilno: zasilni šotor je vsaka sapica omajala; potres je omajal temelje stavbe; zob se mi je omajal / ugled se mu je omajal; omajati si položaj 2. narediti, povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več odločen, trden: njegove solze so jo omajale; njihovi ugovori ga niso mogli omajati; nazadnje se je le omajal / njegovega sklepa niso mogli omajati; omajati koga v njegovem prepričanju 3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj pri kom ne obstaja več v prejšnji meri: omajati komu ugled, upanje; to mu je omajalo zaupanje v človeka / prenaporno delo mu je omajalo zdravje ● ekspr. pijača jim je omajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti omaján tudi omájan -a -o: njen odpor je bil s tem omajan; utrditi omajano prijateljstvo ♪
  9.      omajíti  -ím tudi omájiti -im dov., omájil (ȋ í; ā) odstraniti lubje z muževnega debla: omajiti smreko / z nožem omajiti palico ∙ nar. omajiti piščalko iz vrbovih mladik narediti // nar. odstraniti lupino, kožo: omajiti krompir / omajiti koruzo oličkati; omajiti prašiča odstraniti ščetine s kože zaklanega prašiča omajèn -êna -o tudi omájen -a -o: omajeno drevo, jabolko ♪
  10.      omáka  -e ž (ȃ) gostljata jed iz različnih živil, ki se servira samostojno ali kot dodatek jedem: krompir preliti z omako / hrenova, paradižnikova, smetanova, vinska omaka; omaka iz kumar / ledvičke v omaki ♦ gastr. majonezna omaka iz majoneze, vina in juhe; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo ♪
  11.      omalovaževánje  -a s (ȃ) glagolnik od omalovaževati: omalovaževanje njihovih naporov jih je prizadelo; omalovaževanje in zaničevanje / z omalovaževanjem govoriti o kom ♪
  12.      omáma  -e ž (ȃ) 1. stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: v omami je pozabil na vse težave / prevzela ga je omama plesa / po telesu se mu je razlila omama // kar povzroča to stanje: pijača, ples in druge omame 2. omamljenje: omama s plinom / omama čutov 3. med. narkoza: operacija pri omami ♪
  13.      omámica  -e ž (ȃ) 1. star. omotica: omamica mu je zameglila pogled; vinska omamica 2. zastar. nezavest: omamica ga je rešila bolečin ♪
  14.      omamílo  -a s (í) sredstvo, ki povzroča omamo: ta plin je nevarno omamilo / redko nekatere tablete so močno omamilo mamilo ♦ med. inhalacijsko omamilo inhalacijski narkotik ♪
  15.      omamíti  in omámiti -im, in omámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamiti človeka s plinom, udarcem / omamiti čebele z dimom / ekspr. groza mu je omamila čute 2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: glasba in ples sta ga omamila, da je pozabil na težave; omamiti se z mamilom 3. knjiž. olajšati, omiliti: omamiti bolečino 4. med. narkotizirati: omamiti bolnika z injekcijo ● ekspr. knjiga ga je čisto omamila prevzela, navdušila; knjiž. te besede so mu omamile vest povzročile, da se je manj zavedal svoje krivde omámljen -a -o: ni mrtev, samo omamljen je; omamljen od mamil, petja ♪
  16.      omámljanje  -a s (á) glagolnik od omamljati: omamljanje s plinom / omamljanje z lepoto ♪
  17.      omámljati  -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamljati koga s plinom, strupom / omamljati živali 2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: omamljati koga z govorjenjem, smehom; omamljati se z mamili ∙ ekspr. čudovite umetnine so omamljale obiskovalce prevzemale, navduševale omamljajóč -a -e: omamljajoče dišave ♪
  18.      omámljenost  -i ž (ȃ) stanje omamljenega človeka: omamljenost od plina; storiti kaj v omamljenosti / ljubezenska omamljenost ♪
  19.      omámnost  -i ž (á) lastnost, značilnost omamnega: omamnost plina / omamnost pomladi ♪
  20.      óman  -a m (ọ̑) bot. rastlina z navadno nedeljenimi listi in rumenimi cveti v koških, Inula: dišeče korenine omana / veliki oman ♪
  21.      omára  -e ž (ȃ) večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari: odpreti, zakleniti omaro; spraviti obleko, perilo v omaro; omara iz orehovega lesa; ključ od omare / dvokrilna omara; knjižna omara; kombinirana omara sestavljena iz delov, od katerih se eni zapirajo, drugi so odprti; tridelna ali trodelna omara s tremi (vratnimi) krili; zidna omara navadno manjša omara v zidni vdolbini // v kmečkem okolju nizka omara s policami za shranjevanje jedil: latvico mleka je postavila v omaro // s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: denar in dokumente je imel shranjene v železni omari / hladilna omara hladilnik, velik kot omara; zamrzovalna omara omari podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi ◊ arhit. vzidana omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši; elektr. stikalna omara s stikalnimi aparati; muz. orgelska omara ohišje orgel; papir. sesalna omara naprava za vakuumsko odstranjevanje dela vode iz mokre plasti na vzdolžnem situ papirnega stroja ♪
  22.      omáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na omaro: ogledalo na omarnih vratih ♦ gled. omarni oder lutkovni oder iz treh sten z odprtino za igranje v sprednji steni ♪
  23.      omárica  -e ž (ȃ) manjšalnica od omara: a) odkleniti omarico; nizka, ozka omarica / garderobna omarica; nočna, knjiž. posteljna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; viseča omarica ki se pritrdi na steno; omarica za čevlje, prvo pomoč b) omarica s števci in varovalkami / hidrantna omarica z vodovodno pipo in cevmi za gašenje požarov, nameščena v zidu večjih stavb ● knjiž. glasbena omarica glasbeni avtomat ◊ agr. grelna omarica termostat; elektr. kabelska omarica za povezavo in prevezavo kabla z drugimi vodniki; rad. zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki ♪
  24.      omáričen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na omarico: omarični ključ / omarični elementi ♦ arhit. omarično okno okno s širokim okvirom z zunanjimi in notranjimi krili ♪
  25.      omastíti  -ím dov., omástil (ȋ í) knjiž. 1. namastiti, namazati: omastiti pekač; omastiti vrv 2. pomastiti, zamastiti: omastil je časopis; pri jedi si je omastil brke omastíti se redko s slastjo pojesti kaj dobrega, navadno meso; pomastiti se: omastil se je s pečenko ● ekspr. boji se, da bi se ob svinini preveč omastila zredila omaščèn -êna -o: omaščena brada, obleka ♪

   25.713 25.738 25.763 25.788 25.813 25.838 25.863 25.888 25.913 25.938  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA