Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (25.801-25.825)



  1.      oledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela // prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela 3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce ● ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic oledenèl in oledenél -éla -o: oledeneli pogled; oledeneli vrhovi gor
  2.      oledenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva 2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi // v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost
  3.      oleografíja  -e ž () tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo // odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
  4.      olepíti  in olépiti -im, tudi olépiti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̑) knjiž. oblepiti: olepiti fotografijo s pisanim trakom / olepiti čevlje z blatom
  5.      olepotíčiti  -im dov.) okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: olepotičiti obraz, telo; olepotičiti se za ples // knjiž., ekspr. okrasiti, olepšati sploh: sneg je olepotičil drevje / olepotičiti pripoved z metaforami olepotíčen -a -o: olepotičen govor
  6.      olépšati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) lepo: olepšati balkon z rožami / z vinom si je skušal olepšati življenje / olepšala se je za ples olepotičila 2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pripovedovalec je dogodek precej olepšal olépšan -a -o: s čipkami olepšan robec
  7.      olesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel olesenèl in olesenél -éla -o: olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel
  8.      olevíti se  -ím se dov., olévi se in olêvi se; olévil se ( í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se olevi / pajku se je olevilo tudi črevo
  9.      olíčiti  -im dov.) 1. knjiž., redko polakirati, pobarvati: oličiti pohištvo 2. nar. oluščiti: oličiti fižol / oličiti deblo obeliti olíčen -a -o 1. deležnik od oličiti: ima rdeče oličene nohte 2. naličen, nalepotičen: sfrizirana in oličena ženska
  10.      oligárh  -a m () polit. pripadnik oligarhije: interesi, vlada oligarhov // knjiž. zelo bogat in vpliven človek: denarni, finančni oligarhi / politični oligarh
  11.      oligarhíja  -e ž () polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija ♦ ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo
  12.      oligocénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na oligocen: oligocenske okamnine / oligocenska doba
  13.      oligofreníja  -e ž () med. duševna nerazvitost: idiotija, imbecilnost in druge stopnje oligofrenije
  14.      olíkanec  -nca m () 1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil 2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci
  15.      olíkanost  -i ž () lastnost, značilnost olikanega: olikanost mladih ljudi; olikanost in robatost / olikanost sloga / knjiž., redko s tem je zadoščeno olikanosti oliki
  16.      olíkati  -am dov. () 1. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: izobraziti in olikati mladino; med ljudmi se je kmalu olikal / zastar. mentor mu je pesem olikal slovnično, stilno izboljšal 2. zastar. izobraziti: kmalu je učenca toliko olikal, da je znal brati olíkan -a -o 1. deležnik od olikati: olikan jezik; bil je olikan v drugačnih časih 2. ki se vede v skladu s pravili o lepem vedenju: olikan človek / olikano govorjenje, vedenje ● zastar. olikani čevlji zloščeni; zastar. to je v olikanem svetu že zdavnaj priznano kulturnem, civiliziranem; prisl.: olikano se vesti
  17.      Olímp  tudi olímp -a m () knjiž., ekspr., navadno s prilastkom najvišji, najuglednejši položaj: izriniti koga s političnega Olimpa; povzpeti se na šahovski Olimp // skupina ljudi, ustanova s takim položajem: dobiti priznanje literarnega Olimpa; politični Olimp še molči
  18.      olímpijski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na olimpiado: olimpijski tekmovalec, zmagovalec / olimpijski odbor, stadion / olimpijski rekord; olimpijske medalje; olimpijska vas naselje, v katerem stanujejo tekmovalci, udeleženci olimpijskih iger; olimpijsko leto; publ. olimpijsko srebro olimpijska srebrna medaljašport. olimpijski bazen bazen, dolg 50 metrov; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; olimpijski match; olimpijski ogenj ogenj, ki se prenese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; olimpijski športi; olimpijske igre; letne olimpijske igre, ki obsegajo vse olimpijske športe razen zimskih, zimske olimpijske igre ki obsegajo zimske olimpijske športe; olimpijska norma; zgod. olimpijske igre pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta 2. nanašajoč se na kraj Olimpija: olimpijsko svetišče / olimpijski bogovi olimpskiknjiž. olimpijski mir, molk vzvišen, veličasten olímpijsko prisl.: olimpijsko odmaknjen
  19.      olimpioník  in olimpiónik -a m (; ọ̄) knjiž., redko olimpijski zmagovalec: olimpionik in svetovni prvak
  20.      olístati  -am dov. () bot. dobiti, pognati liste: to drevo cveti, še preden olista; rastlina spomladi kmalu olista ◊ žel. olistati kupeje, vagone opremiti z listi, na katerih so določeni napisi, opozorila olístan -a -o: olistani vagoni; olistano steblo
  21.      olístiti se  -im se dov.) knjiž. dobiti, pognati liste: zima je minila in drevje se je olistilo olísten -a -o: olistene breze
  22.      óljast  -a -o prid. (ọ́) 1. podoben olju: oljasta tekočina / oljasto vino // redko oljen, oljnat: očistiti oljaste steklenice 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: oljast glas, smehljaj óljasto prisl.: oljasto tekoč
  23.      óljčen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na oljko: oljčna vejica / oljčni gaji, nasadi / oljčno olje olivno oljenar. zahodno oljčna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedeljazool. oljčna muha muha, katere ličinka uničuje olive, Dacus oleae // knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: oljčno blago óljčno prisl.: oljčno zelen
  24.      óljčnica  -e ž (ọ̄) nar. zahodno zadnja nedelja pred veliko nočjo; cvetna nedelja: blagoslov oljk na oljčnico ◊ bot. oljčnice lesnate rastline z nasproti razvrščenimi listi, navadno s cveti v socvetjih, Oleaceae
  25.      óljčnik  -a m (ọ̄) knjiž., redko oljčni nasad: vinogradi in oljčniki

   25.676 25.701 25.726 25.751 25.776 25.801 25.826 25.851 25.876 25.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA