Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (25.751-25.775)



  1.      oksálen  -lna -o prid. () kem., v zvezi oksalna kislina organska kislina, ki je v zajčji deteljici, zelenjavi, sadju: obarjati kalcij z oksalno kislino; soli oksalne kisline
  2.      óksford  -a m (ọ̑) tekst. bombažna tkanina iz debelih raznobarvnih niti, tkana v platneni vezavi: srajce iz oksforda
  3.      óksi...  prvi del zloženk (ọ̑) biol., kem. nanašajoč se na kisik: oksibioza, oksihemoglobin
  4.      oksíd  -a m () kem. spojina elementa s kisikom: nastajanje oksida na površini kovine / aluminijev, bakrov, kovinski, železov oksid
  5.      oksidácija  -e ž (á) kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju: oksidacija bakra, kovin; rjavenje zaradi oksidacije; oksidacija in redukcija ♦ agr. oksidacija masti, vina; biol. oksidacija v celici postopno sproščanje kemične energije organskih molekul v celici
  6.      oksidánt  -a m (ā) kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini: kisik je najpomembnejši oksidant v industriji
  7.      oksidatíven  -vna -o prid. () kem. ki sprejema elektrone: oksidativna atmosfera / oksidativne spremembe oksidacijsketeh. oksidativni plamen plamen, v katerem kovine in elementi njihovih zlitin delno oksidirajo
  8.      oksíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na oksid: očistiti oksidno plast; oksidne spojine ♦ metal. oksidna kožica tanka oksidna plast na površini kovine; min. oksidna ruda ruda, v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik
  9.      oksidírati  -am nedov. in dov. () 1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira 2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo oksidírati se kem. oddajati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: nekatere organske snovi se oksidirajo oksidíran -a -o 1. deležnik od oksidirati (se): oksidirana kovinska površina 2. friz., v zvezi z lasje beljen, pobeljen: dekle z oksidiranimi lasmi
  10.      oksimóron  tudi oksímoron -a m (ọ̑; ) lit. besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov, bistroumni nesmisel: uporaba besedne igre in oksimorona v poeziji
  11.      oksíton  tudi oksítonon -a m, mn. oksítoni m in oksítona s () lingv. beseda z naglasom na zadnjem zlogu
  12.      oktaéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov, osmerec: izračunati prostornino oktaedra
  13.      oktán  -a m () teh. sestavina bencina, ki zmanjšuje, preprečuje klenkanje: količina oktana v bencinu / žarg. bencin z osemdesetimi oktani ki ima oktansko število osemdesetkem. nasičeni aciklični ogljikovodik, katerega molekula vsebuje osem atomov ogljika
  14.      oktánski  -a -o prid. () teh., navadno v zvezi oktansko število število, ki izraža odpornost bencina proti klenkanju: bencin z nizkim oktanskim številom / žarg.: 80-oktanski bencin bencin, ki ima oktansko število osemdeset; oktanska vrednost bencina oktansko število bencina
  15.      oktánt  -a m (ā) geom. osmina kroga: narisati oktant ◊ astr. priprava za merjenje višine
  16.      oktáv  -a m () biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm, osmerka: knjige v kvartu in oktavu [8]
  17.      oktáva  -e ž () 1. muz. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje ∙ ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje // osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava 2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah
  18.      oktét  -a m (ẹ̑) 1. muz. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet // skladba za tak ansambel: zbirka oktetov 2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona
  19.      október  -bra m (ọ́) deseti mesec v letu: opraviti dogovorjeno delo do prvega oktobra / zgodilo se je (meseca) oktobra lani / sončni oktober oktobrsko vreme; ekspr. zlati oktober prevladujoča rumena, zlata barva narave v oktobru / oktober in Oktober oktobrska revolucija
  20.      oktroírati  -am dov. in nedov. () jur. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program oktroíran -a -o: oktroiran program ♦ zgod. oktroirana ustava ustava, ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander
  21.      okulácija  -e ž (á) agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko: okulacija in kopulacija / okulacija na speče oko pri kateri odžene oko cepiča naslednjo pomlad; okulacija na živo oko pri kateri odžene oko cepiča še isto leto
  22.      okulírati  -am nedov. in dov. () agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko: okulirati sadno drevje
  23.      okulístika  -e ž (í) veda o očesu in očesnih boleznih: razvoj okulistike
  24.      okultíst  -a m () kdor se ukvarja z okultizmom: zanimanje okultistov za medije / bil je mistik in okultist
  25.      okún  -a m () zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže

   25.626 25.651 25.676 25.701 25.726 25.751 25.776 25.801 25.826 25.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA