Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (25.488-25.512)


  1.      oglédati  -am dov., ogléj in oglèj ogléjte, stil. oglédi oglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem zaznati: ogledati koga; ogledati sobo; nahitro se je ogledala v ogledalu; ogledali so si vso deželo; razstavo so si ogledali skupinsko 2. zastar. zagledati: ogledal ga je pred seboj; nenadoma je ogledala znanca oglédati se 1. ekspr., v zvezi z za začeti iskati, poiskati: moraš se ogledati za kakim delom; oglejte se za službo; moramo se ogledati za stanovanjem / ogledati se za nevesto ∙ star. nanjo se oglej po njej se zgleduj 2. redko razgledati se: ogledal se je okrog in sedel oglédan -a -o: to je bilo hitro ogledano ∙ pog. parcelo za hišo imam že ogledano poznam parcelo, ki jo bom verjetno kupil za hišo ♪
  2.      ógledi  -ov m mn., tož. óglede in ógledi (ọ́ ọ̄) nav. tož. in mest., etn., navadno v zvezi iti na oglede, v oglede iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo prišli na oglede ♪
  3.      óglednik  -a m (ọ́) nav. mn. 1. nar. vzhodno snubec: v hišo so prišli ogledniki 2. etn. nevesta, ženin s starši, ki pride na obisk na ženinov, nevestin dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer ♪
  4.      ogledovánje  -a s (ȃ) glagolnik od ogledovati: ogledovanje razstavljenih predmetov / strateško ogledovanje ♦ med. preiskovanje telesa z gledanjem; inspekcija ♪
  5.      ogledúški  -a -o prid. (ū) nav. slabš. vohunski: ogleduška dejavnost / ogleduška skupina ♪
  6.      oglén  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč na na ogel, oglje: oglena zrnca / ekspr. žar njenih oglenih oči ♦ teh. ogleni mikrofon mikrofon, ki deluje na osnovi spreminjanja upornosti med oglenimi zrnci; oglena elektroda elektroda iz oglja za obločnice, električne peči ogléno prisl.: ogleno črni lasje ♪
  7.      oglenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) spreminjati se v oglje: v kopi les ogleni ♦ geol. pod plastmi zasuta drevesa so polagoma oglenela se spreminjala v premog ♪
  8.      ogleníti  -ím nedov. (ȋ í) spreminjati v oglje: ogleniti les ♪
  9.      ogléžnjica  -e ž (ẹ̑) nav. mn. 1. knjiž. gležnjevka, gležnjak: čevlji in ogležnjice 2. v nekaterih vzhodnih deželah okras za okoli gležnjev, navadno v obliki obroča: plesalke z ogležnjicami ♪
  10.      óglje  -a s (ọ̑) 1. črna snov, ki nastane z žganjem lesa: oglje tli; lasje kot oglje zelo črni; ima kot oglje črne lase / bukovo oglje; likalnik na oglje / kuhati, žgati oglje ♦ farm. pri črevesnih infekcijah je koristno živalsko oglje iz živalskih snovi; kem. aktivno oglje ki močno adsorbira // nedogoreli kosi lesa: žareče, živo oglje; pepel in oglje 2. um. zelo mehek črn risarski material: risati z ogljem / skica z ogljem // risarska tehnika s takšnim materialom: ukvarjati se z ogljem ♪
  11.      ogljík  -a m (ȋ) kem. element, ki nastopa v obliki diamanta, grafita ali saj, C: atomi ogljika; ogljik, kisik in dušik ♪
  12.      ogljíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ogljik: ogljikove spojine / ogljikov dioksid; ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi; ogljikov monoksid strupen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastane pri nepopolni oksidaciji ogljika; ogljikova kislina ♪
  13.      ogljikovodík  -a m (ȋ) nav. mn., kem. spojina ogljika in vodika: ogljikovodiki in ogljikovi hidrati / nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi ♪
  14.      ogljikovodíkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ogljikovodik: ogljikovodikove spojine ♪
  15.      oglôbiti  -im in oglóbiti -im dov. (ó ō; ọ́ ọ̄) knjiž. kaznovati z globo: oglobili so ga zaradi prekrška ♪
  16.      oglušéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel 2. redko postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza oglušèl in oglušél -éla -o: oglušel otrok; oglušela ušesa ♪
  17.      ogníti se  ógnem se in ôgnem se dov. (ȋ ọ́, ó) 1. z odmikom doseči, da se ne zadene ob kaj: ogniti se pešca; ogniti se avtomobilu / fant se je ognil s ceste na travnik umaknil // napraviti, da ne pride do srečanja, stika s kom: ogniti se sošolcem; ekspr. vedno se ga ogne v velikem loku / s pogledom se ga je ognila 2. s spremembo položaja, mesta doseči, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogniti se udarcu // napraviti, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogniti se težkega dela // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne pride do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogniti se odgovoru, plačilu 3. napraviti, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogniti se nesporazumu; ogniti se vojni 4. ekspr. ne uporabiti: ogniti se neprimernega izraza ♪
  18.      ognjár  -ja m (á) 1. v stari Avstriji podoficirski čin pri artileriji ali nosilec tega čina: postal je ognjar 2. star. pirotehnik: ognjarji so za praznik pripravili veličasten ognjemet ♪
  19.      ognjemèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. razpršujočim se iskram podobna kratkotrajna, raznobarvna svetloba, ki nastane pri eksploziji določenih raket: po proslavi je bil ognjemet; opazovati ognjemet; rakete za ognjemet 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa pojavljajočega se v zelo izraziti obliki: ognjemet barv in luči / iz njega je šinil silovit ognjemet pripomb, ocen in nasvetov ♪
  20.      ognjén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz ognja: ognjene iskre / ognjena notranjost zemlje žareča; ekspr. goreči gozd se je spremenil v veliko ognjeno morje 2. nav. ekspr. po barvi podoben ognju: njeni ognjeni lasje; ognjeni soj zahajajočega sonca / krilo kričeče, ognjene barve 3. ekspr. nanašajoč se na močnejše obstreljevanje: prebijati se skozi ognjen obroč / na borce se je usula ognjena toča 4. ekspr. ki ima veliko življenjsko moč, silo: fant je ognjen / isker, ognjen konj // ki vsebuje, izraža to moč, silo: njene ognjene oči žarijo / prisluhnili so njegovim ognjenim besedam; oglasila se je ognjena pesem 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nastal je ognjen prepir / prevzela ga je ognjena strast / popil je še kozarec tega ognjenega terana zelo močnega ● ekspr. ognjeni jeziki so švigali kvišku plameni; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. ognjeni petelin na strehi ogenj, požar; ekspr. po nebu so švigale ognjene kače bliskalo se je; ekspr. ognjena krogla sonce ◊ vrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha ognjéno prisl.: ognjeno mu gleda v oči; ognjeno ga je zagovarjal; ognjeno rdeč ♪
  21.      ognjénec  -nca m (ẹ̄) bot. rastlina z bleščečimi temno zelenimi pernatimi listi in navadno belimi cveti v češuljah; gorski silj ♪
  22.      ognjeníca  in ognjénica -e ž (í; ẹ̑) zastar. vročica, mrzlica: ima ognjenico ♪
  23.      ognjestálen  -lna -o prid. (ȃ) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjestalna glina, opeka ♪
  24.      ognjeváren  -rna -o prid. (á ā) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjevarna glina, opeka / ognjevarna blagajna ♪
  25.      ognjevít  -a -o prid., ognjevítejši (ȋ) 1. ki ima veliko življenjsko moč, silo: bil je ognjevit fant; ognjevita plesalka; zdravo, ognjevito dekle / zapreči par ognjevitih, konj / ognjevit ples // ki kaže veliko zavzetost, navdušenost za kaj: ognjevit govornik / navdušil jih je s svojimi ognjevitimi besedami; ognjevite pesmi o svobodi 2. ekspr. bleščeč, žareč: pogledal je v njene ognjevite oči ● ekspr. ognjevito vino močno ognjevíto prisl.: ognjevito govoriti; množica je ognjevito vzklikala ♪

   25.363 25.388 25.413 25.438 25.463 25.488 25.513 25.538 25.563 25.588  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA