Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (24.676-24.700)


  1.      obstójen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: blago obstojnih barv / pri visokih temperaturah obstojen lak; proti vlagi obstojna snov odporna; tako jeklo je na zraku dobro obstojno ♦ teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti // ki ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti sploh: kemično obstojna spojina 2. ki se dalj časa ne pokvari, ne uniči: shranjevanje manj obstojnih pridelkov; pivo je obstojno nekaj mesecev; industrijsko pripravljena živila so bolj obstojna / preproge iz sintetičnih vlaken so zelo obstojne trpežne ● zastar. alkohol je obstojni del vina sestavni obstójno prisl.: obstojno obarvana tkanina ♪
  2.      obstójen  in obstôjen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄; ó) knjiž. nanašajoč se na obstoj: obstojni pogoji / obstojna vprašanja človeka ♪
  3.      obstójnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost obstojnega: a) obstojnost barv / obstojnost proti vlagi, vročini odpornost / kemična obstojnost spojine b) s hlajenjem povečamo obstojnost mesa; pasterizirano mleko ima večjo obstojnost / obstojnost blaga iz sintetičnih vlaken trpežnost ♪
  4.      obstójnost  in obstôjnost -i ž (ọ́; ó) knjiž. obstoj, obstajanje, bivanje: ta indiferentnost je osnova njene obstojnosti; sile, ki omogočajo razvoj in obstojnost naroda ♪
  5.      obstopíti  in obstópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) postaviti se, stopiti okrog koga: novinarji so ga obstopili; otroci so obstopili mater / poslopje so obstopili od vseh strani ♪
  6.      obstrelíti  -ím dov., obstréli in obstrêli; obstrélil (ȋ í) s strelom raniti: obstreliti žival; nevarno se je obstrelil obstreljèn -êna -o: bil je obstreljen v nogo; slediti obstreljeno divjad ♪
  7.      obstreljênka  -e ž (é) ženska oblika od obstreljenec: obstreljenci in obstreljenke ♪
  8.      obstreljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od obstreljevati: obstreljevanje je prenehalo; letalsko, topniško obstreljevanje; bombardiranje in obstreljevanje / obstreljevanje jeder z nevtroni ♪
  9.      obstrèt  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. 1. sij, lesk okrog česa, ob čem: lunin obstret / večerni obstret zarja, sij 2. svetniški sij, gloriola: zlat obstret / nič ni izgubil od svojega obstreta; obstret zmagoslavja ◊ fot. odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani plošče, filma nazaj v emulzijo ♪
  10.      obstrét  -i ž (ẹ̑) knjiž., redko obstret m: lunina obstret ♪
  11.      obstrméti  -ím dov. (ẹ́ í) ostrmeti: zdrznili so se in obstrmeli; od začudenja je obstrmel ♪
  12.      obstruírati  -am nedov. in dov. (ȋ) jur., v nekaterih državah v parlamentu si prizadevati proti sprejemu kakih sklepov: večina poslancev je obstruirala redno delo ♪
  13.      obsúti  -sújem dov., obsúl in obsùl (ú ȗ) 1. vreči večjo količino česa sipkega, drobnega na koga: obsuti z rižem / obsuti s kamenjem, kroglami 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obsuti z grožnjami; obsuti z očitki in psovkami; ko se je vrnil, so ga obsuli z vprašanji 3. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: obsuti z ljubeznijo in spoštovanjem / obsuti s častmi / obsul jo je z darili 4. knjiž., ekspr. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: bridkosti in skrbi so jo obsule 5. redko osuti: obsuti krompir / obsuti s prstjo 6. ekspr. obstopiti, obkrožiti: ko je izstopil iz vlaka, so ga obsuli prijatelji; učenci so obsuli učitelja / star. turška vojska je obsula tabor obkolila ● star. rdečica ga je obsula zardel je obsút -a -o: s cvetjem obsuti zmagovalci ♪
  14.      obsvetíti  in obsvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: luč je obsvetila obraze; s svetilko je obsvetila speča otroka; avtomobilski žarometi so za hip obsvetili hišo / sonce je obsvetilo vrhove obsijalo; pren. njegove besede so mu obsvetile bridko resnico ♪
  15.      obsvetlíti  -ím dov., obsvétli in obsvêtli; obsvétlil (ȋ í) narediti, da postane kaj svetlo, vidno: ogenj je obsvetlil obraze; blisk mu je za hip obsvetlil pot / sonce je obsvetlilo vrhove smrek obsijalo; pren. obsvetlilo ga je spoznanje obsvetljèn -êna -o: kipi so obsvetljeni z reflektorji ♪
  16.      obsvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj svetlo, vidno: petrolejka je medlo obsvetljevala obraze / mesečina obsvetljuje v nebo štrleče zidovje ♪
  17.      obšíren  -rna -o prid., obšírnejši (ȋ) 1. ki ima veliko ploskovno razsežnost: obširen gozd; prišla sta na obširen travnik; prostor je precej obširen / poslopje je lepo in obširno veliko // evfem., redko debel: bil je precej obširen čez trebuh 2. navadno z glagolskim samostalnikom ki ima veliko razsežnost a) glede na problematiko, vsebino: delegacija je imela obširne pogovore; drugo vprašanje je bilo še obširnejše / njegovo delo je zelo obširno / napisati obširno razpravo b) glede na število udeležencev: začeti z obširno akcijo; anketa je precej obširna c) glede na število sestavin, delov: obširna zbirka pesmi / knjiga je precej obširna obsežna // podroben, natančen: za delo je dobil obširna navodila; poslušal je njegovo obširno razlaganje obšírno prisl.: o problemu je govoril zelo obširno; obširno pisati ♪
  18.      obšívati  -am nedov., tudi obšivájte; obšívala in obšivála (í) s šivanjem dokončevati, dodelovati rob: obšivati jopič / dov., nar. zahodno obšivati prtič obšiti ♪
  19.      obtakníti  in obtákniti -em dov. (ȋ á) z vtikanjem postaviti, namestiti kaj okrog česa: obtakniti lestenec s svečami; obtakniti sadiko z vejami / obtakniti cesto, progo s količki zakoličiti ♪
  20.      obtêči  -têčem dov., obtêci obtecíte; obtékel obtêkla (é) s tekom priti okrog česa: v trenutku je obtekel hišo in se skril / obteči živo mejo // ekspr. hitro obiti: z veselo novico je obtekla vso vas ♪
  21.      obtékati  -am nedov. (ẹ̑) tekoč obdajati: zrak obteka nekatere dele motorja / reka obteka vzpetino // redko tekati okrog česa: pes lajajoč obteka hišo ♪
  22.      obtéž  -i in -í ž (ẹ̑) redko obtežilo: žerjav z obtežjo tehta več sto ton ♪
  23.      obteževálen  -lna -o prid. (ȃ) obtežilen: obteževalni kamni ♦ jur. obteževalne okoliščine okoliščine, ki vplivajo na odmero večje kazni ♪
  24.      obteževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati, nameščati težek predmet na drugega a) da se le-ta stisne, ne premika: obteževati kislo zelje b) zaradi večje teže, ravnotežja: obteževati ladje, žerjave; obteževati s kamni, svincem 2. delati kaj težje: plezalna vrv mu je zelo obteževala nahrbtnik; pren. skrb mu je obteževala srce ♪
  25.      obtežílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obtežitev: obtežilni kamen; obtežilna vreča, napolnjena s peskom ♦ jur. obtežilni dokaz obremenilni dokaz; obtežilne okoliščine obteževalne okoliščine ♪

   24.551 24.576 24.601 24.626 24.651 24.676 24.701 24.726 24.751 24.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA