Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (24.151-24.175)


  1.      novák  -a m (á) 1. nekdaj moški, določen, namenjen za vojaško službo: biriči so iskali, lovili, nabirali novake / vojaški novaki 2. knjiž. novinec: stari jetniki so molče opazovali novake / boja so se udeležili tudi novaki / on ni več novak v slovenskem slovstvu začetnik ◊ zgod. novak v fevdalizmu kdor se naseli na neobdelani, neizkrčeni zemlji, zlasti hribovski ♪
  2.      novátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj (bistveno) izboljša, izpopolni na tehničnem področju: tovarna ima več novatorjev; novatorji in racionalizatorji 2. nav. ekspr. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: pesnik je drzen novator ♪
  3.      novátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novatorje ali novatorstvo: sklepati o novatorskih predlogih; racionalizatorska in novatorska dela / ekspr. prijela ga je novatorska žilica ♪
  4.      nôvčen  -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem ∙ zastar. on je novčen mož premožen, bogat ♪
  5.      nôvčič  -a m (ō) 1. manjšalnica od novec: bakreni novci in novčiči; novčič za en peni, pet par 2. nekdaj novec majhne vrednosti: plačati, zaslužiti dvajset novčičev ♪
  6.      nôvec  -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatnik ♦ num. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce ♪
  7.      novéla  -e ž (ẹ̑) 1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom: brati, pisati novelo; zbirka črtic in novel / okvirna novela 2. jur. zakon o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona: izdati novelo / novela kazenskega zakonika ♪
  8.      novelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. spremeniti, dopolniti veljavni zakon: novelirati zakon novelíran -a -o: noveliran zakon ♪
  9.      novelíst  -a m (ȋ) kdor piše novele: je odličen novelist in romanopisec ♪
  10.      novelístka  -e ž (ȋ) ženska, ki piše novele: je odlična novelistka in pesnica ♪
  11.      novêmber  -bra m (é) enajsti mesec v letu: seja je bila dvanajstega novembra; delo je bilo dokončano v (mesecu) novembru / zgodilo se je (meseca) novembra / devetindvajseti november dan republike ♪
  12.      novíc  -a m (ȋ) 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico ♪
  13.      novíca 1 -e ž (í) 1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice ♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih // mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice 2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov) ♪
  14.      novíca 2 -e ž (ȋ) 1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah 2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico ♪
  15.      novìč  -íča m (ȉ í) nar. briško ženin: opil se je, ko je bil novič ♪
  16.      novíčar  -ja m (ȋ) 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja ● knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar ♪
  17.      novírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti: novirati dolg novíran -a -o: dolg je bil noviran v posojilo ♪
  18.      novíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novico ali list Kmetijske in rokodelske novice: noviški del tednika / noviški sodelavci / noviška proza ♪
  19.      novodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na novo dobo: novodobna industrija; novodobno znanstveno raziskovanje / knjiž. novodobna hiša sodobna, moderna ♪
  20.      nôvodôšel  in nôvo dôšel -šla -o [ǝu̯] prid. (ō-ó) knjiž. ki je nedavno, pred kratkim prišel: sprejeli so novodošle popotnike / novodošli učitelj; sam.: pozdravljali so novodošle ♪
  21.      novográdnja  -e ž (ā) publ. 1. nova stavba: novogradnja ima petsto kvadratnih metrov površine; sredstva za novogradnjo; stanovanje v novogradnji 2. graditev, gradnja: novogradnja le počasi napreduje; novogradnja cest ♪
  22.      nôvoimenován  in nôvo imenován -a -o prid. (ō-á) knjiž. nedavno imenovan, nov: novoimenovani člani komisije; novoimenovani načelnik ♪
  23.      nôvoizvóljen  in nôvo izvóljen -a -o prid. (ō-ọ́) knjiž. nedavno izvoljen, nov: novoizvoljeni odbor, predsednik; novoizvoljena skupščina ♪
  24.      nôvokántovec  -vca m (ō-ȃ) filoz. pristaš novokantovstva: polemika med novokantovci in marksisti ♪
  25.      nôvokántovstvo  -a s (ō-ȃ) filoz. filozofska smer v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja in razvija Kantovo filozofijo: vpliv novokantovstva na pedagogiko ♪

   24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176 24.201 24.226 24.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA