Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (24.063-24.087)


  1.      nomád  -a m (ȃ) nav. mn. 1. pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: nomadi so odgnali svoje črede proti jugu; selitve nomadov / pastirski nomadi // kdor se seli iz kraja v kraj: beduini, cigani so nomadi; nomadi in poljedelci 2. publ., navadno s prilastkom kdor pogosto potuje, se seli iz kraja v kraj: monterji, trgovski potniki in drugi sodobni nomadi / motorizirani, turistični nomadi ♪
  2.      nomadízem  -zma m (ȋ) gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: prehajanje iz nomadizma v poljedelstvo / pastirski nomadizem ♪
  3.      nomádski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nomade: nomadska področja v Afriki / nomadska živinoreja / nomadsko pleme / izbral si je nomadski način življenja ♪
  4.      nomádstvo  -a s (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva / motorizirano, počitniško nomadstvo ♪
  5.      nomenklatúra  -e ž (ȗ) navadno s prilastkom sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete kake znanosti, stroke, delovnega področja: botanična, kemijska nomenklatura; mednarodna nomenklatura; nomenklatura artiklov, izdelkov / nomenklatura poklicev // knjiga, delo s takim skupkom: izdati, pregledati nomenklaturo / nova izdaja nomenklature poštnih storitev ● knjiž., redko v svoji razpravi uporablja zastarelo nomenklaturo terminologijo, izrazje ◊ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; geod. nomenklatura topografske karte znak, številka za določitev, označitev topografske karte določenega področja ♪
  6.      nómos 1 in nóm -a m (ọ̑) pri starih Grkih obredna pesem v čast bogu Apolonu: peti nomose / ritmični nomos ◊ lit. urejena kompozicijska sorazmernost delov in celote umetniškega dela ♪
  7.      nómos 2 in nóm -a m (ọ̑) v starem Egiptu večja upravna enota ♪
  8.      nóna 1 -e ž (ọ̑) muz. interval v obsegu devetih diatoničnih stopenj: zaigrati nono // deveta diatonična stopnja glede na dani ton ♪
  9.      nonét  -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz devetih instrumentalistov ali pevcev: nastop, sestav noneta // skladba za tak ansambel: napisati nonet ♪
  10.      nónkonformíst  -a m (ọ̑-ȋ) knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: veliki možje so večinoma nonkonformisti ♪
  11.      nónkonformístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) knjiž. ki odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: nonkonformističen kritik / zastopati nonkonformistično stališče ♪
  12.      nónkonformízem  -zma m (ọ̑-ȋ) knjiž. odklanjanje in neupoštevanje družbenih ali skupinskih norm kljub osebnim težavam, škodi: imel je težave zaradi svojega nonkonformizma ♪
  13.      nóno  -a in -ta m (ọ̑) nar. primorsko stari oče, ded: nona in nono ♪
  14.      nonparej  tudi nonpareille -a [-réj] m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med perlom in kolonelom: v tem slovarju so kvalifikatorji natisnjeni v nonpareju / ležeči, polkrepki nonparej ♪
  15.      nónstòp  in nón stòp -ôpa m (ọ̑-ȍ ọ̑-ȏ) 1. poslovanje v trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop 2. šport. zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; neskl. pril.: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop; odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči ♪
  16.      nonšalánsa  in nonšalánca -e ž (ȃ) knjiž. 1. sproščenost, neprisiljenost: elegantna, izbrana, velemestna nonšalansa / prizor je odigral z nonšalanso 2. ravnodušnost, brezbrižnost: minevanje ljubezni zaradi nonšalanse ♪
  17.      norčeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor se (rad) norčuje, posmehuje: planil je in udaril norčevalca; hudobni norčevalci ♪
  18.      norčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od norčevati se: tako norčevanje jo je zabolelo; norčevanje iz samega sebe; norčevanje in zabavljanje ♪
  19.      norčeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) navadno v zvezi z iz navadno z besedami izražati neresen, nespoštljiv odnos do koga: norčevati se iz brata; norčuje se iz njega, star. z njim // imeti neresen, nespoštljiv odnos do česa: s tem se norčuje iz njegove revščine; norčevati se iz vsega ● ekspr. zdelo se ji je, da se fant samo norčuje da se noče, ne želi poročiti z njo; ekspr. ali se norčuješ šališ norčujóč se -a -e: norčujoč se je odbil njegov predlog ♪
  20.      norčíja  -e ž (ȋ) nav. mn. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: norčij ni maral; po ulicah so fantje počeli norčije; burke in norčije / tradicionalne pustne norčije ∙ ekspr. uganjati norčije iz koga, s kom norčevati se, šaliti se ♪
  21.      nórdijec  -jca m (ọ́) kdor živi v najbolj severnih deželah Evrope ali je doma iz njih, severnjak: bil je velik, plavolas nordijec; mediteranci in nordijci ♪
  22.      nórdijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na nordijce ali dežele severne Evrope: nordijske države / znana nordijska pisateljica / nordijske pokrajine ♦ antr. nordijska rasa; lit. nordijska balada; šport. nordijske discipline tek na smučeh in skakanje; nordijska kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje; klasična kombinacija ♪
  23.      nôrec  -rca m (ó) 1. ekspr. nespameten, neumen človek: saj nisem norec, da bi šel / takega norca ne bo več dobila, da bi ji vse naredil / kot psovka zakaj se pa smeješ, norec 2. ekspr. kdor v svojih zahtevah, ravnanju zelo pretirava: ta norec dela ves dan; kateri norec bi se pa upal spustiti po taki strmini; če to zahteva, je pravi norec; si videl tega norca, kako je prehiteval 3. zastar. duševno bolan človek, duševni bolnik: zdraviti norca; gleda kot norec / bolnišnica za norce 4. metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine: norec je tolkel po železu // grad. batu podobno leseno ali kovinsko orodje za zabijanje pilotov: z norcem udarjati po kolu 5. nar. zatič, zatikalo (pri verigi): zapeti verigo z norcem ● norce brije iz nas, z nami norčuje se, šali se; pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; star. uganjati norce norčevati se, šaliti se; ekspr. imeti koga za norca norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga; dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo; drvi kot norec zelo; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar ♪
  24.      norênje  -a s (é) glagolnik od noreti: pustno norenje / smeh in norenje otrok / misli na svoje včerajšnje norenje po mestu ♪
  25.      noréti  -ím nedov., nôrel (ẹ́ í) 1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnici tudi umrla 2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori; stari in mladi so začeli noreti; pren. zima je letos dolgo norela 3. ekspr. burno izražati svoja čustva: noreti od navdušenja, veselja / noreti nad kom // kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: na stara leta je začel noreti // v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: vsa dekleta so norela za njim; že dolgo nori za njo // v zvezi z za biti zelo navdušen nad čim: otroci norijo za lutkami; mladina nori za popevkami / za tem pevcem vsi norijo 4. ekspr. divje, razposajeno tekati sem ter tja: dekletce nori po travi; cel dan je norel z otroki po hiši // zelo hitro se premikati: nič ne bom norel, lepo počasi bom šel; kam tako noriš ● ekspr. ne nori ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; ekspr. to bo norel, ko bo izvedel zelo bo razburjen ♪

   23.938 23.963 23.988 24.013 24.038 24.063 24.088 24.113 24.138 24.163  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA