Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (23.826-23.850)



  1.      nevrologíja  -e ž () veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju: razvoj nevrologije
  2.      nevrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nevrologe ali nevrologijo: nevrološke preiskave / nevrološka fiziologija / nevrološka klinika / nevrološki kongres
  3.      nevropátka  -e ž () ženska oblika od nevropat: nevropati in nevropatke
  4.      névropatologíja  -e ž (ẹ̑-) veda o vzrokih, nastanku in razvoju živčnih bolezni: razvoj nevropatologije
  5.      névropsihiátričen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na nevropsihiatrijo: nevropsihiatrična razprava / nevropsihiatrični oddelek na polikliniki
  6.      névropsihiatríja  -e ž (ẹ̑-) veda o živčnih, duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj nevropsihiatrije; specializacija iz nevropsihiatrije
  7.      nèvsiljívost  -i ž (-í) lastnost nevsiljivega človeka: poznam njegovo skromnost in nevsiljivost / nevsiljivost vedenja in nastopa
  8.      nevtrálec  -lca m () kdor je nevtralen: prišteval se je k nevtralcem; zmagovalci, premaganci in nevtralci / publ. evropski nevtralci nevtralne države
  9.      nevtrálen  -lna -o prid., nevtrálnejši () 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barvaagr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb
  10.      nevtralíst  -a m () pristaš nevtralnosti: bil je vnet nevtralist; desne, leve skupine in nevtralisti
  11.      nevtralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nevtraliste ali nevtralizem: nevtralistična večina v vladi / nevtralistična politika
  12.      nevtralizácija  -e ž (á) glagolnik od nevtralizirati: nevtralizacija države / nevtralizacija diverzantske skupine / nevtralizacija kisline z bazo
  13.      nevtralizírati  -am dov. in nedov. () 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo ∙ ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo ◊ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina
  14.      nevtrón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec brez električnega naboja: meriti gostoto nevtronov v reaktorju; protoni in nevtroni
  15.      névtrum  -a in -ra m, mn. névtra s tudi névtri m (ẹ̑) lingv. srednji spol: postaviti pridevnik v nevtrum / maskulinizacija nevter maskulinizacija besed ali oblik srednjega spola
  16.      nèvzdŕžen  -žna -o prid., nèvzdŕžnejši (-) 1. ki se ne da vzdržati, prenesti: nevzdržne bolečine ima; nevzdržna vročina / lakota je postajala nevzdržna / ekspr. bili so resnično nevzdržni časi hudi // ekspr. neprimeren, slab: njegov položaj je nevzdržen; nevzdržne stanovanjske razmere; nevzdržno stanje cest / razlike v cenah so nevzdržne zelo velike 2. nav. ekspr. s katerim se ne da soglašati, strinjati: nevzdržni nazori; znanstveno nevzdržne trditve; njegovo stališče je nevzdržno 3. star. nezadržen, neustavljiv: grozi mu nevzdržen propad ● star. biti nevzdržen v jedi in pijači nezmeren nèvzdŕžno prisl.: nevzdržno ga boli glava; nevzdržno drseti navzdol / v povedni rabi odšel je od doma, ker je bilo nevzdržno
  17.      nèvzdržljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ne vzdrži, ne prenese veliko: to je prehud napor zanj, saj je precej nevzdržljiv / njegova nevzdržljiva narava tega ni mogla prenesti 2. star. nevzdržen: nevzdržljiva vročina je / biti v nevzdržljivem položaju 3. star. nezadržen, neustavljiv: po strmini je drsel z nevzdržljivo silo
  18.      nèvzdŕžnost  -i ž (-) nav. ekspr. lastnost, značilnost nevzdržnega: nevzdržnost njegovega položaja je očitna / dokazoval je nevzdržnost nasprotnikovega stališča ● ekspr. njegova žalost se je stopnjevala do nevzdržnosti zelo; star. nevzdržnost v jedi in pijači nezmernost
  19.      nèvzgojljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da vzgojiti: otroci iz takih družin so pogosto nevzgojljivi / ekspr. ta fant je pa res nevzgojljiv težko vzgojljiv
  20.      nèvzgójnost  -i ž (-ọ̑) lastnost, značilnost nevzgojnega: razpravljali so o nevzgojnosti takega pouka / film so mladini prepovedali zaradi nevzgojnosti
  21.      Newtonov  -a -o [njútonov tudi njútnov] prid. () fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon, po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon vzajemnega učinka
  22.      newtonski  tudi njutenski -a -o [njútǝn-] prid. () tak kot pri Newtonu: newtonski način mišljenja
  23.      nèzabrísen  -sna -o prid. (-) knjiž. neizbrisen: nezabrisni spomini
  24.      nèzadolžèn  -êna -o [ž] prid. (- -é) ki ni zadolžen: priden in nezadolžen gospodar / nezadolženo posestvo
  25.      nèzadôsten  -tna -o prid. (-ó) 1. ki ni zadosten: nezadostna hrana; nezadostna razlaga, usposobljenost / nezadostni podatki 2. šol. ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi: nezadostna ocena / nezadostni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno nezadostno oceno nèzadôstno prisl.: nezadostno hranjen, izobražen ♦ šol. matematika: nezadostno; sam.: šol. dobiti nezadostno iz zgodovine nezadostno oceno

   23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901 23.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA