Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (23.788-23.812) ![](arw_left.gif)
- nèvedé prisl. (ȅ-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi brez vednosti prizadetega: nevede popiti strup; nevede prizadevati bridkost / nehote in nevede napraviti prekršek ♪
- nevéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki mu manjka vednosti, znanja: neveden človek; biti, ostati neveden; v tem pogovoru se je pokazal nevednega / delati se nevednega nepoučenega, neobveščenega; nevedno dekle neizkušeno // ki se na kako stroko, področje slabo spozna: politično neveden; neveden v medicini nevédno prisl.: nevedno se držati, gledati; sam.: poučiti nevedne ♪
- nèvenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne ovene, ne zvene: cvet te rastline je nevenljiv // knjiž. trajen, neminljiv: nevenljiva slava / nevenljive zasluge ♪
- nèvéra -e ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vere: vera in nevera ♪
- nevéra -e ž (ẹ́) 1. knjiž. nezaupanje, dvom: njegove besede so sprejemali z nevero; nevera v lastne moči, uspeh 2. star. nevernež: še vedno jim ne verjame, ta nevera 3. zastar. nezvestoba: ženina nevera ♪
- nèvéren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni veren: verni in neverni ljudje ♪
- nevéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki (česa) ne verjame: ob njenih besedah je bil videti neveren in potrt // ekspr., v zvezi neverni Tomaž kdor (česa) ne verjame: ne bodi tak neverni Tomaž; kljub prepričevanju so ostali neverni Tomaži 2. zastar. nezvest: neverna žena nevérno prisl.: neverno zmajevati z glavo ♪
- nèverjéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki se ne da verjeti: neverjeten izgovor, vzrok; neverjetna novica; pripovedovati neverjetne stvari; zgodba se jim je zdela zelo neverjetna 2. star. ki (česa) ne verjame; neveren: ne bo vam verjel, je preveč neverjeten / neverjetni Tomaž 3. ekspr. nenavaden, poseben: to je res neverjeten primer; opazoval je ribice neverjetnih barv in oblik // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je neverjeten pogum; ima neverjetno energijo; med njima je neverjetna podobnost / pripravili so si neverjetne zaloge zelo velike nèverjétno 1. prislov od neverjeten: neverjetno pripovedovati; neverjetno zmajevati z glavo; neverjetno zdrav; bilo je neverjetno lepo 2. ekspr., v povedni rabi izraža a) dvom, negotovost: zdi se jim neverjetno, da bi zmagali b) začudenje, presenečenje: neverjetno je, da ga še niso našli;
elipt. neverjetno, pa vendar resnično / v medmetni rabi: kako je zrasel, neverjetno; neverjetno, kakšen lenuh je ♪
- nèverjétnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neverjetnega: kritik razpravlja o verjetnosti in neverjetnosti opisovanih dogodkov / knjiž., redko pripovedovati neverjetnosti neverjetne stvari ∙ ekspr. do neverjetnosti naivno dekle zelo ♪
- nèvérnik -a m (ȅ-ẹ̑) kdor ni vernik: verniki in neverniki ♪
- nèvérnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nevernega, brezvernega človeka: vernost in nevernost ljudi ♪
- nèverujóč tudi nèverujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni verujoč: neverujoč človek; sam.: odnosi med verujočimi in neverujočimi ♪
- nevésta -e ž (ẹ́) ženska ob poroki in nekaj časa pred njo: ženin in nevesta sta si nataknila prstana; iskati si nevesto; bogata, lepa, mlada nevesta; njegova nevesta ∙ vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // star. dekle, zaročenka: ali že ima nevesto; iskati, izbrati si nevesto // nar. zahodno snaha: z nevesto se ne razumejo dobro ♪
- nevésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na neveste: nevestna milina / nevestna obleka za neveste ♪
- nevéstica -e ž (ẹ́) ekspr. manjšalnica od nevesta: pokazal nam je svojo nevestico ◊ vrtn. zimzelena sobna rastlina popenjavka z voskastimi belimi cveti v kobulih, Stephanotis floribunda ♪
- nèveščák -a m (ȅ-á) zastar. nestrokovnjak, nepoznavalec: neveščak ne bo spoznal, da vino ni pristno ♪
- nèvézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne // publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika ● sobo išče mlad, nevezan moški v oglasih neporočen, samski ◊ fin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza ♪
- nèvézanost -i ž (ȅ-ẹ́) 1. knjiž. neodvisnost, samostojnost: želeti si svobodo in nevezanost; osebna, socialna nevezanost 2. lastnost, značilnost nevezane države: zunanjepolitična nevezanost / politika nevezanosti ♪
- nèvíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna 4. ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak ◊ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil nèvídno prisl.: nevidno se nasmehniti ♪
- nevíhta -e ž (ȋ) močen dež s hudim vetrom, treskanjem: nevihta se bliža, mine; nad mestom je divjala nevihta; pog. nevihta ga je dobila v gorah; nevihta se je polegla, ekspr. unesla; večji del dežele so zajele nevihte; pripravlja se na nevihto; močna nevihta; pren. pri sosedovih je bila včeraj spet nevihta; huda nevihta se zbira nad njegovo glavo; komaj je odvrnil nevihto od njega ♪
- névma -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. znak za ton v zgodnjem srednjem veku: nevme in koralne note ♪
- nèvmešávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od vmešavanja: vmešavanje in nevmešavanje v potek dogodkov / spoštovati načelo nevmešavanja; politika nevmešavanja ♪
- nèvnetljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne vname: nevnetljiv plin; nevnetljive snovi ♪
- nèvoják -a m (ȅ-á) kdor ni vojak: vojaki so se morali zglasiti pri poveljstvih, nevojaki pa na občinah / med vojaštvom je bilo opaziti tudi nevojake civiliste ♪
- nèvojáški -a -o prid. (ȅ-á) ki ni vojaški: nevojaško pozdravljanje / bombardirali so vojaške in nevojaške objekte / predpis je veljal tudi za nevojaške osebe civilne / ekspr. to so bili nevojaški vojaki nèvojáško prisl.: nevojaško se vesti ♪
23.663 23.688 23.713 23.738 23.763 23.788 23.813 23.838 23.863 23.888