Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (23.701-23.725)


  1.      nèstrupén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače ♪
  2.      nèstváren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni stvaren: stvarni in nestvarni predmeti / v govorjenju je precej nestvaren; nestvarne želje / ekspr. živi v nestvarnem svetu / nestvarni podatki neresnični nèstvárno prisl.: nestvarno govoriti ♪
  3.      nèstvárnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nestvarnega: stvarnost in nestvarnost mišljenja / umik v nestvarnost ♪
  4.      nèsvét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige ♪
  5.      nèsvobôda  -e ž (ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od svobode: nesvoboda jim mrtvi duha in voljo; notranja nesvoboda; svoboda in nesvoboda umetniškega ustvarjanja / bolela ga je nesvoboda domovine ♪
  6.      nèsvobôden  -dna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo ♪
  7.      nèsvój  -svôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen ♪
  8.      nešké  in neškè in nèške nèšk [nǝš] ž mn., rod. tudi nešák (ẹ̑ ǝ̏; ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) nar. nečke: v neškah je zamesila testo za kruh / dojenčka je položila v neške in ga zazibala ♪
  9.      nèšólski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi ♪
  10.      néšplja  -e ž (ẹ̑) sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje ♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica ♪
  11.      neštevílo  -a s (í) knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: neštevilo luči je trepetalo na cesti; grad z neštevilom oken ♪
  12.      nèštudíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni študiran: študirani in neštudirani ljudje ♪
  13.      nètehtljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da tehtati: netehtljive količine ♪
  14.      nèték  -a m (ȅ-ẹ̑) manjkanje, pomanjkanje teka: bolezen se začne z glavobolom in netekom ♪
  15.      neték  -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval ♪
  16.      nètelésen  -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni telesen: netelesne dobrine / netelesna ljubezen / ekspr. po obrazu je bila razlita netelesna lepota ♪
  17.      nétenje  -a s (ẹ́) glagolnik od netiti: različni načini netenja ognja / netenje narodnostne mržnje; netenje oboroženega upora ♪
  18.      netílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) knjiž. kdor neti ogenj: bil je dober netilec ognja / to so zavestni netilci vojne ♪
  19.      netílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov 2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija ♪
  20.      nétiti  -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare // knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči 2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji netèč -éča -e: neteče besede ♪
  21.      néto  prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža ◊ ekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži ♪
  22.      nètoleránten  -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: označil ga je za surovega in netolerantnega človeka / v njih ni toge, netolerantne načelnosti ♪
  23.      netopír  -ja m (ȋ) miši podoben sesalec, ki je sposoben letati: netopir je sfrfotal iz dupline ♦ zool. netopirji sesalci, ki so sposobni letati, Chiroptera; lesni netopir ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah, Nyctalus noctula; nočni netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; uhati netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus auritus ♪
  24.      nètôpnost  -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost netopnega: netopnost rudnin ♪
  25.      nétoregístrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) navt., v zvezi netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3: ladja s pet tisoč netoregistrskimi tonami [NRT] / netoregistrska tonaža ♪

   23.576 23.601 23.626 23.651 23.676 23.701 23.726 23.751 23.776 23.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA