Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (23.638-23.662) ![](arw_left.gif)
- nèsestávljen -a -o [sǝs in ses] prid. (ȅ-ȃ) ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena ♦ lingv. deljenje nesestavljenih besed ♪
- nèskaljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni skaljen: neskaljen studenec; kljub obilnemu dežju je bila voda čista, neskaljena / neskaljene oči / ekspr.: užival je neskaljeno srečo; neskaljeno veselje; družilo ju je iskreno in neskaljeno prijateljstvo ♪
- nèsklàd -áda m (ȅ-ȁ ȅ-á) star. neskladje, neskladnost: v njunih trditvah je opazil nesklad; nesklad med besedami in dejanji ♪
- nèskláden -dna -o prid. (ȅ-á) ki ni skladen: neskladen telesni in duševni razvoj / posamezni deli fasade so neskladni / njune izjave so neskladne / peli so z neskladnimi glasovi neubranimi / neskladna predstava / neskladno družinsko življenje ♪
- nèskládje -a s (ȅ-ȃ) stanje neskladnega: v delu je čutiti neskladje med poetično vsebino in nedognano obliko; družbena, idejna neskladja / med njima prihaja do neskladja / priti v neskladje s predpisi / knjiž. to dejanje je v neskladju z njegovo poštenostjo ni v skladu ♪
- nèskládnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja ♪
- nèsklénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni sklenjen: nesklenjen krog, obroč / nesklenjene gozdne površine nestrnjene ♪
- nèsklonljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) lingv. ki se ne da sklanjati: nesklonljiva beseda ♪
- neskônčen -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno
iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega ♪
- neskônčnost -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost ♪
- nèskopnèl in nèskopnél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki še ni skopnel: neskopnel sneg ♪
- nèskŕbnost -i ž (ȅ-ŕ) lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev ♪
- nèslán -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á) nasproten, drugačen od slanega: slana in neslana jezera ♪
- neslán -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
- neslanáriti -im nedov. (á ȃ) star. neprimerno, nedostojno se vesti: nekaj je neslanaril okrog nje, pa ga je udarila / kar naprej blebeta in neslanari ♪
- Nèslovénec in nèslovénec -nca m (ȅ-ẹ́) kdor ni Slovenec: na ljubljanski univerzi je vpisanih precej Neslovencev ♪
- nèslovénski -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni slovenski: neslovenske pokrajine; neslovenska krajevna imena / neslovenski besedni red ♪
- nèsmél -a -o [el in eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) knjiž., redko nesamozavesten, neodločen: nesmeli začetniki / napisal je nekaj nesmelih besed v svoj zagovor nèsmélo prisl.: nesmelo odgovoriti, vprašati ♪
- nèsmísel -sla [ǝu̯] m (ȅ-ȋ) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle ♪
- nèsmíselnost -i [sǝl] ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nesmiselnega: nesmiselnost trditve / nesmiselnost teh poskusov je bila očitna / opozoril je na protislovja in nesmiselnosti v delu ♪
- nesmŕten -tna -o prid. (ȓ) 1. ekspr. zelo slaven, čaščen: nesmrten pisatelj, umetnik / nesmrtne stvaritve / nesmrtna slava neminljiva / za to ima nesmrtne zasluge zelo velike 2. knjiž. neumrljiv: nihče ni nesmrten nesmŕtno prisl.: nesmrtno se proslaviti ♪
- nesmŕtnik -a m (ȓ) nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike ♪
- nèsodôbnost -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost nesodobnega: očitali so mu nesodobnost režije / vsi taki okraski spadajo v preteklost in izražajo nesodobnost ♪
- nèsoglásen -sna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni soglasen: nesoglasni interesi; s sklepom so bili nesoglasni / nesoglasna sodba ♪
- nèsoglásje -a s (ȅ-ȃ) 1. kar je nasprotno, drugačno od soglasja: njegov obraz je izražal nesoglasje / njegov način življenja je v nesoglasju z možnostmi ni v soglasju; knjiž. glava kipa je v očitnem nesoglasju s telesom nesorazmerju 2. pojav ali stanje, ko imajo osebe, skupine različna stališča do česa: nesoglasje med strankama še vedno traja; med njima je prišlo do nesoglasja zaradi vzgoje otrok / njihova stališča so povzročila nesoglasje 3. evfem. prepir, spor: zavist je povzročila med sosedi mnoga nesoglasja ♪
23.513 23.538 23.563 23.588 23.613 23.638 23.663 23.688 23.713 23.738