Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (23.613-23.637)



  1.      nèrazvrščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razvrščen, ni razporejen: nerazvrščeni delavci / priučeni risarji in čistilci so navedeni v skupini nerazvrščenih poklicev
  2.      nèreálen  -lna -o prid. (-) ki ni realen: realni in nerealni svet / nerealen načrt, predlog / vdaja se nerealnim sanjam
  3.      nèreálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost nerealnega: realnost in nerealnost / predlog so zavrnili zaradi njegove nerealnosti / nerealnost zamisli
  4.      nèrédek  -dka -o prid. (-ẹ́) nav. ekspr. pogost, pogosten: to je pri nas neredek pojav / neredke trgovine ob glavni ulici so delale vtis velikega mesta številne nèrédko prisl.: neredko se je vrnila šele zvečer
  5.      neréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki nima, ne kaže smisla za red: nereden učenec; površna in neredna ženska / neredno prihajanje v službo / neredno življenje
  6.      nerédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. nereden, površen človek: je nerednež in postopač
  7.      nèreduktibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. ki se ne da speljati na nižjo logično ravnino: po Sartru je misel samostojna in nereduktibilna
  8.      nereída  -e ž () v grški mitologiji nimfa, ki živi v morju: rad se je pogovarjal o driadah in nereidah
  9.      nèrentabílen  -lna -o prid. (-) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati
  10.      nèresníca  -e ž (-í) kar je nasprotno, drugačno od resnice: prikrivati resnico in govoriti neresnico // evfem. laž: to je neresnica / govoriti o kom neresnice
  11.      nèresníčen  -čna -o prid. (-) ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni
  12.      nèresníčnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neresničnega: neresničnost izjave / neresničnost podatkov / evfem. težko je poslušal sinove neresničnosti laži
  13.      nêrga  in nérga -e ž (; ẹ̑) slabš. kdor (rad) nerga: pustite doma vse nerge in večne nezadovoljneže; on je prava nerga
  14.      nergáč  -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) nerga: bil je velik zbadljivec in nergač
  15.      nergánje  -a s () glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje
  16.      nergàv  -áva -o prid. ( á) nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek; bil je siten in nergav
  17.      nèríman  -a -o prid. (-) lit. ki ni riman: nerimani verzi; dvojica nerimanih in dvojica rimanih vrstic
  18.      nèrjavèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) poljud. odporen proti rjavenju, strok. nerjaven: nerjaveča pločevina, žica; nož iz nerjavečega jekla
  19.      nèrjáven  -vna -o prid. (-ā) teh. odporen proti rjavenju: nerjavna kovina, zlitina; nerjavno jeklo
  20.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnemekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
  21.      nèrogàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ni rogat: rogate in nerogate živali
  22.      nèrôjen  in nèrojèn -êna -o prid. (-é; - -é) ki ni bil rojen: nerojeni otroci; pren., knjiž. nerojeni načrti
  23.      nèsebíčnost  -i ž (-) lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti
  24.      nesênje  -a s (é) glagolnik od nesti: dvig in nesenje / te kokoši so pridne za nesenje / nesenje jajc
  25.      nesesêr  -ja m () torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletna torbica: kupiti si neseser / potovalni neseser

   23.488 23.513 23.538 23.563 23.588 23.613 23.638 23.663 23.688 23.713  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA