Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
In (23.513-23.537) ![](arw_left.gif)
- nèpovráten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki se ne more vrniti; nepovrnljiv: nepovratni časi, trenutki; nepovratna preteklost ∙ knjiž., redko nepovratni kraji zelo oddaljeni; vznes. odšli so na nepovratno pot umrli so nèpovrátno prisl.: nepovratno miniti, oditi ♪
- nèpovrátnost -i ž (ȅ-ā) nepovrnljivost: minljivost in nepovratnost časa / knjiž. izgubiti se v nepovratnost ♪
- nèpovrnljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da povrniti: nepovrnljiva izguba, škoda // ki se ne more vrniti: nepovrnljivi mladostni časi / nepovrnljiv razvoj nèpovrnljívo prisl.: nepovrnljivo miniti ♪
- nèpozáben -bna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki se ne da pozabiti: nepozaben dogodek, kraj, vtis; dolgo je žaloval za svojo nepozabno materjo nèpozábno prisl.: doživetje se mi je nepozabno vtisnilo v spomin; to so bili nepozabno lepi dnevi zelo lepi ♪
- nèpoznàn in nèpoznán -ána -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-á) 1. ki ni poznan: dozdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega 2. star. neznan: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi ♪
- nèpoznánje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer ♪
- nèpoznaválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis ♪
- nèpoznávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja ♪
- nèpráktičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni praktičen: biti nepraktičen / ta način je precej nepraktičen neprimeren ♪
- nèprálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od pralnega: pralno in nepralno blago ♪
- nèpràv prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
- nèpráven -vna -o prid. (ȅ-ā) ki ni praven: nepravni spisi; nepravne vede o kriminaliteti ♪
- nèprávi -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi pripomočki, z neprave strani / šli so po nepravi poti; pismo je prišlo v neprave roke / ogrlica iz nepravih biserov / piti nepravo kavo pijačo iz kavnega nadomestka; neprava svila umetna svila ● ekspr. obrnil si se na nepravi naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel ◊ anat. neprava rebra trije pari reber, ki se stikajo s sedmim parom reber; geom. neprava premica, ravnina, točka neskončno oddaljena premica, ravnina, točka; lingv. nepravi predlogi samostalniki in prislovi v predložni funkciji; mat. nepravi ulomek ulomek, pri katerem je števec
večji od imenovalca; sam.: ločiti pravo od nepravega ♪
- nèpravíca -e ž (ȅ-í) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pravice: to je vprašanje pravice in nepravice ♪
- nèpravílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
- nèpravosláven -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani ♪
- nèpre... predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih (ȅ) za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno ♪
- nèprebúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž., ekspr. trden, globok: s težavo ga je zbudila iz neprebudnega spanja ∙ knjiž., ekspr. padli so pod kroglami in obležali neprebudni mrtvi ♪
- nèprecízen -zna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni precizen: neprecizni merilni instrumenti / neprecizno izražanje ♪
- nèpredélan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni predelan: predelana in nepredelana zelenjava / nepredelana učna snov / nepredelane surovine ♪
- nèpredlóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ̑) lingv. ki se ne rabi s predlogom: nepredložni predmet ♪
- nèpredúšen -šna -o prid. (ȅ-ū ȅ-ȗ) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: nepredušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepredušna plastična obloga nèpredúšno prisl.: nepredušno zapreti ♪
- nèpregíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni pregiben: nepregibna lutka / nepregibni sklepi negibljivi ♦ lingv. nepregibne besedne vrste ♪
- nèpregléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni pregleden: prikazati kaj v nepregledni obliki; nepregledna tabela / položaj je zelo nepregleden nejasen / v nepreglednem ovinku ga je zaneslo s ceste 2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: pred njim se je razprostiral nepregleden gozd; po cesti so se pomikale nepregledne kolone vojakov; nepregledna množica; poplave so povzročile nepregledno škodo ♪
- nèpreglédnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepreglednega: nepreglednost podatkov / nepreglednost ovinka ♪
23.388 23.413 23.438 23.463 23.488 23.513 23.538 23.563 23.588 23.613