Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (23.351-23.375)


  1.      nemôta  -e ž (ó) knjiž. mir, tišina: v veži ga je pozdravila nemota // nemost: gluhota in nemota ♪
  2.      nèmožàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške 2. zastar. neporočen: nemožate ženske nèmožáto prisl.: nemožato govoriti, ravnati, zbežati ♪
  3.      nèmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nemogoč: nemožen postopek; nemožne sestavine; vrnitev je še nemožna ♪
  4.      némški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
  5.      nemškúta  -e ž (ū) zastar. Nemka: Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco .. lepo Reziko nemškuto (F. Prešeren) ♪
  6.      nemškútarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na nemškutarje: nemškutarska družina / nemškutarski kraj ♪
  7.      némštvo  -a s (ẹ̄) 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo // nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine 2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi ♪
  8.      nèmuslimán  -a m (ȅ-ȃ) kdor ni musliman: sožitje muslimanov in nemuslimanov ♪
  9.      nèmuzikálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / redko nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen ♪
  10.      nènačêlnost  -i ž (ȅ-ȇ) lastnost, značilnost nenačelnega: nenačelnost njegovega stališča jih je motila / bil je popustljiv zaradi neodločnosti in nenačelnosti / boriti se proti nenačelnosti ♪
  11.      nènadárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje ♪
  12.      nènadéjan  in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑; ȅ-ā; ȅ-ȃ) knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino nènadéjano in nènadejáno tudi nènádejano prisl.: nenadejano priti, srečati ♪
  13.      nènadélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) alp. nezavarovan, nezaznamovan in zato težje prehoden: nenadelana pot čez steno ♪
  14.      nenáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil ♪
  15.      nènaglašèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) lingv. ki ni naglašen: naglašeni in nenaglašeni samoglasniki / nenaglašena beseda ♪
  16.      nènaglašênost  -i ž (ȅ-é) lingv. lastnost, značilnost nenaglašenega: nenaglašenost samoglasnikov / besedna nenaglašenost ♪
  17.      nènaklónjenost  -i ž (ȅ-ọ́) negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost ♪
  18.      nènaménski  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) nasproten, drugačen od namenskega: nenamenska uporaba sredstev ♦ fin. nenamenski krediti nènaménsko prisl.: nenamensko trošiti denar ♪
  19.      nènaráven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni naraven: okolica jezera je že spremenjena, nenaravna / kip v nenaravni velikosti / nenaravna drža telesa / umreti nenaravne smrti / dekletovo nenaravno vedenje in govorjenje / nenaravna veselost prisiljena nènarávno prisl.: nenaravno se vesti; bil je nenaravno bled ♪
  20.      nènarávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nenaravnega: zaradi nenaravnosti okolja mu življenje tam ni ugajalo / nenaravnost vedenja; očitali so mu nenaravnost jezika in sloga ♪
  21.      nènarejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno ♪
  22.      nènasíčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž., redko lačen: neprespani in nenasičeni vojaki ◊ kem. nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z dvema ali tremi vezmi; nenasičena raztopina raztopina, v kateri se določena snov lahko raztaplja; teh. nenasičena barva ♪
  23.      nènasílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni nasilen: nenasilen človek / ukrepi morajo biti premišljeni in nenasilni ♪
  24.      nènaspán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni naspan: nesrečo je povzročil nenaspan voznik; zbudil se je utrujen in nenaspan / nenaspane oči ♪
  25.      nènatánčen  -čna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni natančen: pri delu je precej nenatančen / stari merilni instrumenti so nenatančni / nenatančna preiskava; nenatančno izražanje / nenatančni podatki nènatánčno prisl.: nenatančno določena dolžina ♪

   23.226 23.251 23.276 23.301 23.326 23.351 23.376 23.401 23.426 23.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA