Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (23.176-23.200)


  1.      nègledé  in nè gledé prisl. (ȅ-ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, ki se ne upošteva: enake pravice za vse neglede na spol ali narodnost; tiskajo vse, neglede na to, ali je kaj vredno // v predložni rabi kljub: neglede na različnost mnenj je sodelovanje mogoče; sprejet je bil neglede na to, da je mlad ♪
  2.      nèglobòk  -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó) ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost ♪
  3.      nègmôten  -tna -o prid. (ȅ-ó) nasproten, drugačen od gmotnega: pri tem išče gmotne in negmotne koristi / negmotna škoda / potrebna bo tudi negmotna pomoč ♪
  4.      negnòj  -ôja in negnój -a m (ȍ ó; ọ̑) bot. nagnoj: negnoj je že vzcvetel ♪
  5.      négo  in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj ♪
  6.      negóda  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami ♪
  7.      negodè  -éta m (ȅ ẹ́) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode 2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode ♪
  8.      negódnež  -a m (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel moški: doma so ostali samo negodneži / kot psovka spravi se odtod, negodnež 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: tam so se zbirali sleparji in drugi negodneži ♪
  9.      negódnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov ♪
  10.      negodovánje  -a s (ȃ) glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel ♪
  11.      negodováti  -újem nedov. (á ȗ) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli ♪
  12.      nègorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne gori: negorljiv material, plin; negorljiva snov / negorljivi ostanki ♪
  13.      nègospodárski  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni gospodarski: graditev negospodarskih objektov / negospodarske naloge turizma / negospodarske dejavnosti šolstvo, zdravstvo, državni organi ♦ ekon. negospodarske investicije; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih // negospodaren: negospodarski kmetje / negospodarski način krmljenja nègospodársko prisl.: negospodarsko izkoriščati gozdove ♪
  14.      nègospodárstvo  -a s (ȅ-ȃ) publ. negospodarske dejavnosti: naložbe v negospodarstvo; odnos med gospodarstvom in negospodarstvom / osebni dohodki v negospodarstvu ♪
  15.      nègotòv  -óva -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop ∙ publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela nègotóvo prisl.: negotovo hoditi, odgovoriti, priznati ♪
  16.      negoválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) kdor neguje: v bolezni je bil sin njen negovalec / otroški negovalec ♪
  17.      negovánček  -čka m (á) nav. ekspr. otrok, ki ima nego v domu, zavodu: negovančki se dobro počutijo // razvajenec, ljubljenček: mamin negovanček ♪
  18.      negovánec  -nca m (á) človek, navadno otrok, ki ima nego v domu, zavodu: v zavodu je preveč negovancev in premalo otroških negovalk // ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: z veseljem si je ogledoval svoje negovance po vrtu ♪
  19.      negovánka  -e ž (á) ekspr. kar kdo neguje, zlasti rastlina, žival: rad bi si ogledal, kako rastejo tvoje negovanke ♪
  20.      negovánost  -i ž (á) lastnost negovanega človeka: odlikovala jo je uglajenost in negovanost / telesna negovanost ♪
  21.      negováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok ♪
  22.      negríd  -a m (ȋ) antr. človek črne rase: mongolidi in negridi ♪
  23.      negroíd  -a m (ȋ) antr. negrid: negroidi in mongoloidi ♪
  24.      nehánje  -a s (ȃ) ekspr. življenje, delo, prizadevanje: vse njegovo nehanje se mu je zdelo nekoristno; njegovo dosedanje nehanje / vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom ♪
  25.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha ♪

   23.051 23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA