Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (23.088-23.112)


  1.      nèčístost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nèčístega: nečistost rudnin / stilna nečistost drame ♪
  2.      nečistovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijo ♦ jur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale ♪
  3.      nečké  in nečkè in nèčke nèčk [nǝč] ž mn., rod. tudi nečák (ẹ̑ ǝ̏; ȅ ǝ̏; ǝ̄ ǝ̏) etn. podolgovata plitva posoda iz enega kosa lesa, zlasti za mesenje: mesiti testo v nečkah; plati žito v nečkah / otroka je položila kar v nečke ♪
  4.      nèčlán  -a m (ȅ-ȃ) kdor ni član: nečlani nimajo pravice glasovanja; na sestanek so povabili člane in nečlane ♪
  5.      nèčlôvek  -éka m ed. in dv. (ȅ-ó ȅ-ẹ́) ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje ♪
  6.      nèčlovéškost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nečloveškega: v težkih razmerah se človeškost spreminja v nečloveškost / ekspr.: vsi so obsojali nečloveškost njegovega ravnanja; s tem dejanjem je razkril svojo nečloveškost ♪
  7.      nèdáleč  in nè dáleč prisl. (ȅ-á) izraža majhno razdaljo; blizu: nedaleč šumi reka; hiša je nedaleč nad cesto; letališče je nedaleč od mesta / mladost je nedaleč za nami ♪
  8.      nèdejánje  -a s (ȅ-ȃ) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dejanja: kritično pregledati svoja dejanja in nedejanja ♪
  9.      nèdejáven  -vna -o prid. (ȅ-ā) ki mu manjka dejavnosti: dejavni in nedejavni člani društva; nedejaven človek / pri tej stvari je imel nedejavno vlogo opazovalca ♪
  10.      nèdélavnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost nedelavnega človeka: njegovo nedelavnost je opravičevala z bolehnostjo / brezbrižnost in nedelavnost ♪
  11.      nedélja  -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja; ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine; proslava bo v nedeljo, 9. februarja; v nedeljo zjutraj bom odšel na pot; vsako nedeljo pride na obisk; zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja ● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo ♪
  12.      nedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik ♦ astr. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole 2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje ♪
  13.      nèdélo  -a s (ȅ-ẹ́) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali // knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu ♪
  14.      nèdemokrátičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedemokratičnega: nedemokratičnost ukrepa / nedemokratičnost v načinu vodenja ♪
  15.      nédičevec  -vca m (ẹ̑) privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Milana Nedića: propaganda nedičevcev // med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Milana Nedića: spopad partizanov z Nemci in nedičevci ♪
  16.      nèdiferencíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni diferenciran: nediferencirana družba / nediferenciran besedni zaklad ♦ biol. nediferencirana citoplazma citoplazma, katere sestavine šele nastajajo in še nimajo svoje dokončne podobe ♪
  17.      nèdiplomátski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni diplomatski: nediplomatski stiki ∙ ekspr. naredil je skrajno nediplomatsko potezo ravnal je neprimerno, okoliščinam neustrezno ♪
  18.      nèdišèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ne diši, ne oddaja vonja: nedišeče rastline ♪
  19.      nèdoganljívost  -i ž (ȅ-í) knjiž. lastnost, značilnost nedoganljivega: nedoganljivost resnice / nedoganljivost umetnine ♪
  20.      nèdoglèd  -éda m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) 1. knjiž., redko oddaljenost, v kateri postane kaj nevidno: gledal je za čolnom, dokler mu ni izginil v nedogledu 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v nedogled izraža veliko a) krajevno oddaljenost: voda sega v nedogled; ravnina se širi v nedogled b) časovno oddaljenost: v nedogled te ne bo čakala; v nedogled odlašati rešitev / izpraševanje se vleče v nedogled ♪
  21.      nèdogléden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž., ekspr. 1. s pogledom nedosegljiv: nedogledni otoki / nedogledna ravnina; široko, nedogledno morje / nedogledna prihodnost daljna 2. daljnosežen: veliki, nedogledni načrti; to bo imelo nedogledne posledice ♪
  22.      nèdoglédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) knjiž., ekspr. lastnost, značilnost nedoglednega: nedoglednost ravnine / delati načrte v nedoglednost ♪
  23.      nèdogmátičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni dogmatičen: nedogmatična definicija / ekspr. nedogmatično ocenjevanje in vrednotenje ♪
  24.      nèdognánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedognanega: nedognanost in spornost njegove trditve jih je vznemirila / knjiž. idejna, jezikovna nedognanost romana ♪
  25.      nèdogovorjèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni dogovorjen, ni povedan do konca: nedogovorjen govor / med njima je ostalo še precej nedogovorjenih besed in misli ♪

   22.963 22.988 23.013 23.038 23.063 23.088 23.113 23.138 23.163 23.188  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA