Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (23.013-23.037)


  1.      nazádnje  prisl. (ȃ) 1. izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja: po dolgem omahovanju se je nazadnje odločil; luč pojema, nazadnje ugasne / ekspr. nazadnje smo le dočakali rešitev / ekspr. še celice se nazadnje privadiš // izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in nazadnje še jaz; grozil je, da bo ubil vse, nazadnje pa še sebe 2. ekspr. izraža samoumevnost trditve: hiša je nazadnje le hiša, če je še tako majhna; fant je nazadnje zadosti star, da se odloči / v medmetni rabi nazadnje, kaj se nas to tiče izraža malomarno zavrnitev ● ekspr. nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo izraža možnost uresničitve; ekspr. skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti poudarja pomembnost povedanega; nazadnje sem ga videl včeraj zadnjikrat; ekspr. smrt in žalost, to je za nazadnje na to zdaj ni treba misliti ♪
  2.      nazadováti  -újem nedov. (á ȗ) prehajati z višje stopnje na nižjo a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: kmetijstvo je takrat nazadovalo / gospodarsko, kulturno nazadovati / učenci v znanju nazadujejo b) glede na količino, intenzivnost: obisk gledališča nazaduje; prebivalstvo v hribovskih predelih številčno nazaduje ♪
  3.      nazáj  prisl. (á) 1. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek, ant. naprej: nagniti se, omahniti nazaj; pokazati z roko nazaj / nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ženska z nazaj zavezano ruto z vozlom na tilniku / nazaj zaviti rogovi ♦ šport. premet nazaj // izraža premikanje od določenega mesta v tej smeri: umaknite se za korak nazaj; vožnja nazaj / zna šteti naprej in nazaj // v medmetni rabi izraža a) poziv za oddaljevanje v tej smeri: vsi nazaj; dva koraka nazaj b) star. začudenje: presneto nazaj; šment nazaj, kdaj si tako zrasla 2. izraža gibanje ali smer proti izhodišču: nazaj grede so nekaj popili; nesti, prignati nazaj; ekspr.: kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj; vreči sovražne čete nazaj / elipt.: klicati koga nazaj; želeti si nazaj / dobiti ukradeno kolo nazaj / pot nazaj je zaprta; vožnja tja in nazaj; vlak za nazaj / pog.: vsak čas bo nazaj se bo vrnil; brzojaviti nazaj brzojavno odgovoriti; udaril ga je nazaj vrnil mu je udarec / brati nazaj od desne proti levi; vrteti film nazaj // pog. izraža položaj za drugim; zadaj: skupina je še daleč nazaj / ta plemena so še zelo nazaj v razvoju zaostala 3. izraža usmerjenost v preteklost: spomin sega nazaj do prvih let; umirjen pogled nazaj; daleč nazaj najpomembnejši dogodek; pog.: sram me je pomisliti nazaj; nekaj let nazaj je še delal pred nekaj leti 4. pog., v zvezi iti nazaj nazadovati: v tistih krajih gre kmetijstvo nazaj / fant gre pri učenju nazaj / po teh zdravilih je šla bolezen nazaj 5. nar. spet, znova: zdaj bo nazaj vse dobro; kmalu je nazaj zaspal ● nižje pog. nazaj se držati pri delu biti len; ne delati, kolikor bi lahko in kolikor bi bilo potrebno; nižje pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači jesti, piti manj, kot si kdo želi; nižje pog. pri prepiru se drži nazaj se zadržuje; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo; ekspr. povedal mu je nekaj krepkih nazaj ostro odgovoril; pog. nikoli mu ni rekla besede nazaj mu ni odgovarjala, ugovarjala; žarg., šol. profesor sprašuje nazaj prejšnjo, staro snov; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje ♪
  4.      nazál  -a m (ȃ) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; nosnik: nazala m, n ♪
  5.      nazálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. nosen: nazalni glas; nazalni vokali ♪
  6.      nazarénec  -nca m (ẹ̑) 1. v muslimanskem in židovskem okolju, nekdaj kristjan: zbiranje nazarencev 2. pripadnik verske sekte, katere nauk temelji samo na bibliji in poudarja, uči asketsko življenje: biti nazarenec; stopiti v sekto nazarencev 3. um. predstavnik nazarenstva ♪
  7.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen ♪
  8.      názdar  in na zdàr medm. (ȃ; ȁ) zlasti med člani društva Sokol, nekdaj izraža pozdrav: klicali so mi: nazdar; sam.: pozdravimo goste s krepkim nazdar ♪
  9.      nazdráviti  -im dov. (ā ȃ) s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje: nazdravili so ženinu in nevesti; nazdraviti z vinom / nazdravili in trčili bomo kasneje; pren., ekspr. na večerji daleč od doma je nazdravil tudi svoji domovini ♪
  10.      nazdrávljanje  -a s (á) glagolnik od nazdravljati: bilo je dosti pozdravljanja, nazdravljanja in hrupa ♪
  11.      nazdrávljati  -am nedov. (á) s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje: nazdravljati slavljencu; ljudje so jedli, pili in si nazdravljali; pren., ekspr. nazdravljati domovini, svobodi ♪
  12.      nazébsti  -zébem dov., nam. nazébst in nazèbst; nazébljen tudi nazében (ẹ́) nekoliko pozebsti: magnolija je nazebla / noge so jim nazeble / v vlažnem vremenu smo nazebli smo se nekoliko prehladili nazébel -bla -o: nazeble noge ♪
  13.      nazív  -a m (ȋ) 1. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo a) dejavnost, položaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu: ima naziv knjigovodja / poklicni, položajni nazivi b) višjo, visoko stopnjo izobrazbe; naslov: podeliti naziv doktorja znanosti / dobiti, doseči doktorski naziv c) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naziva guverner, predsednik / dati, dobiti plemiški naziv; vladarski naziv / publ. biti izvoljen v naziv znanstvenega svetnika za znanstvenega svetnika č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naziv; naziv za odraslega moškega / nagovoriti koga z nazivom tovariš 2. ime: napisati naziv podjetja / slovenski naziv kraja / naziv blaga / napisati naziv in naslov prejemnika ime in priimek ♪
  14.      naznáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. knjiž. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj; nakazati: skušala je le naznačiti nekaj dogodkov; v uvodu je naznačil namen srečanja // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pisatelj je svojega junaka le naznačil 2. knjiž. ukazati, zahtevati, kako naj bo; določiti: naznačiti kraj sestanka / star. naznačili so ga v drug kraj 3. star. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun; nakazati: naznačili so mu tristo goldinarjev naznáčen -a -o: narahlo naznačen vzorec; priti ob naznačeni uri ♪
  15.      naznanílo  -a s (í) 1. knjiž. sporočilo, obvestilo: dobil je naznanilo, da je sosed umrl / poslali so mu naznanilo za davek / knjižno naznanilo / slišati je bilo hrup bobnov in zvonov v naznanilo njihovega prihoda 2. zastar. spričevalo: vsi so že dobili šolska naznanila ♪
  16.      naznaníti  in naznániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanili so gosta; prosim, naznanite me direktorju najavite / psi so z lajanjem naznanili njihov prihod // vnaprej pokazati, opozoriti na nastop, pojavitev česa: naznaniti nesrečo, nevarnost / temni oblaki so naznanili nevihto; pomlad se je že naznanila 2. sporočiti pristojnemu organu storilca kaznivega dejanja: znanec ga ni naznanil; naznaniti tatu; šel je in se sam naznanil 3. knjiž. sporočiti, povedati: naznaniti imena nastopajočih; naznanil je, da se bo poročil; naznanila mu je, kako se je to končalo naznánjen -a -o: naznanjeni gostje; to je bilo naznanjeno v časopisu ♪
  17.      naznánjati  -am nedov. (á) 1. delati, da postane prihod koga vnaprej znan: naznanjati goste; prijatelji so se mu naznanjali po telefonu / petelini so s petjem naznanjali dan // vnaprej kazati, opozarjati na nastop, pojavitev česa: naznanjati nesrečo, nevarnost / zvon je naznanjal, da nekje gori; svetloba se je naznanjala na obzorju 2. sporočati pristojnemu organu storilce kaznivih dejanj: ni hotel naznanjati ljudi oblastem 3. knjiž. sporočati, obveščati: naznanjam vam veselo novico; v pismu mu naznanja, da je stvar uspela naznanjajóč -a -e: dobil je obvestilo, naznanjajoče dan njihovega prihoda ♪
  18.      naznótraj  in na znótraj prisl. (ọ́) knjiž. 1. znotraj, v notranjosti: državo so razdvajala naznotraj družbena nasprotja, napadali pa so jo tudi sovražniki / naznotraj vsa drhti, nazunaj pa je mirna 2. navznoter: naznotraj zapognjena hrbtenica / naznotraj uprt pogled ♪
  19.      nazobáti se  -zóbljem se tudi nazóbati se -am se in -zóbljem se dov. (á ọ́; ọ̄) zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, zobanju: kokoši so se že nazobale // nav. ekspr. najesti se, navadno česa drobnega: nazobati se češenj, grozdja ● pog., ekspr. v krčmi sta se ga nazobala sta se napila (alkoholne pijače) ♪
  20.      názor  -ôra m, pod točko b) tudi názora (á ō, á) navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb a) o svetu, družbi, človeku: njegov nazor temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva; braniti, izpovedati svoj nazor, nazore; napredni, plemeniti, zastareli nazori; ekspr. imeti pametne, trezne nazore / fevdalni, meščanski, svobodomiselni nazori / zagovarjal je nazor, da so ljudje enaki, enakopravni b) v zvezi svetovni nazor o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: svoj svetovni nazor je zgradil na evolucijski teoriji; idealistični, krščanski, marksistični, materialistični svetovni nazor / znanstveni svetovni nazor c) v zvezi življenjski nazor o vprašanjih konkretnega, vsakdanjega življenja, ravnanja: držati se svojega življenjskega nazora č) v zvezi s področjem kake vede, kakim delom stvarnosti: razložiti, zagovarjati svoj estetski, filozofski, politični nazor; nazor o literaturi, narodu, zgodovini / po svojih nazorih je hegeljanec, marksist; antropocentrizem, etatizem, humanizem in drugi nazori ♪
  21.      nazórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nazor: pesnikova nazorska opredeljenost; nazorske razlike; nazorska struktura študentov / nazorska načela dobe / nazorska skupina; nazorska smer ♪
  22.      nazúnaj  in na zúnaj prisl. (ú) izraža stanje ali položaj, ki se kaže z zunanje strani: tudi nazunaj sta si zelo podobna; že nazunaj kaže hiša revščino / nazunaj je miren, v sebi pa se komaj premaguje navidez ♪
  23.      nažágati  -am dov. (ȃ) 1. z žaganjem priti do določene količine česa: nažagal je drva za zimo 2. z žaganjem načeti: nažagati desko, vejo nažágan -a -o: nažagana bruna; nažagana drva ♪
  24.      nažéhtati se  -am se dov. (ẹ̑) pog., slabš. napiti se (alkoholne pijače): nažehtati se vina / v gostilni so se ga nažehtali ♪
  25.      nažéti  -žánjem dov., nam. nažét in nažèt (ẹ́ á) z žetjem priti do določene količine česa, navadno žita: naželi so dovolj pšenice; nažeti travo za zajce ♪

   22.888 22.913 22.938 22.963 22.988 23.013 23.038 23.063 23.088 23.113  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA