Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (2.301-2.325)



  1.      jožefínski  -a -o prid. () nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem: jožefinski duh; terezijanska in jožefinska doba; jožefinske reforme ♦ zgod. jožefinski kataster kataster, narejen v času vladanja Jožefa II.
  2.      jožefínstvo  -a s () redko jožefinizem: janzenizem in jožefinstvo
  3.      júdinja  -e ž () pripadnica judovske vere: judje in judinje
  4.      jugoslovánščina  -e ž () 1. po zamisli pristašev integralnega jugoslovanstva skupni jezik jugoslovanskih narodov: zagovarjati uvajanje jugoslovanščine; jugoslovanščina in vseslovanščina 2. nav. slabš. slovenščina z elementi srbohrvaščine ali srbohrvaščina z elementi slovenščine: govoril je čudno jugoslovanščino; iron. navodila za uporabo so v najčistejši jugoslovanščini
  5.      jugovína  -e ž (í) knjiž. 1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina; februarska jugovina 2. južni veter, jug: jugovina piha
  6.      juhtovína  -e ž (í) usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: škornji iz juhtovine
  7.      junáčina  -e m (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit
  8.      junáčina  -e ž (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kaka junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velika junačina in je hodil drvarit
  9.      junákinja  -e ž (á) 1. ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje: pokloniti se junakinjam, ki so padle v boju za svobodo // nav. ekspr. ženska, ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: peš ste prišli tako daleč, ste pa res junakinja // nav. ekspr. zelo pogumna, neustrašena ženska: ko je branila otroke, se je pokazala junakinjo 2. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junakinja tekmovanja 3. glavna, osrednja ženska v literarnem delu: Alenčica je junakinja naših ljudskih pesmi; junakinja filma, romana / Cankarjeve junakinje
  10.      junčevína  -e ž (í) meso mlade (pitane) govedi: junčevina, teletina in jagnjetina
  11.      junétina  in junetína -e ž (ẹ̑; í) meso mlade (pitane) govedi: junetina in teletina
  12.      jutovína  -e ž (í) tkanina iz jute: vreče iz jutovine
  13.      júžina  -e ž (ú) 1. nar. kosilo: kuhati južino; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini 2. nar. malica: nesti južino na travnik; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malicanar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam 3. zastar. hrana, jed: ptiči si iščejo južino 4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima tanke kot suha južina ♦ zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea // slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina
  14.      júžinati  -am nedov. (ú) nar. jesti kosilo; kositi: opoldne južinajo; klicati južinat
  15.      južnjákinja  -e ž (á) ženska, ki živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: temna polt južnjakinje; temperament južnjakinje / ekspr. poročil se je z južnjakinjo prebivalko južnih predelov kakega področja
  16.      kabína  -e ž () rabi se samostojno ali s prilastkom manjši zaprt prostor za začasno bivanje, samovoljno osamitev: zaprla se je v kopališko kabino; telefonska kabina telefonska celica; kabina za pomerjanje oblek / (potniška) kabina na ladji / kabina dvigala; kabina žičnice gondola // manjši, navadno zaprt del vozila za posadko: šofer je sedel v kabino in vžgal motor / pilotska, poveljniška kabina ♦ teh. komandna kabina iz katere se vodi in nadzoruje delovanje strojnih naprav; navigacijska kabina; vesoljska kabina
  17.      kabinét  -a m (ẹ̑) 1. majhna soba, zlasti kot sestavni del stanovanja: dobil je v najem opremljen kabinet; stanovanje ima dve sobi in kabinet / otroški kabinet // takšna soba kot delovni prostor: profesor ga je sprejel v svojem kabinetu / delovni kabinet 2. prostor z zbirkami, učili: šola ima nove predavalnice, laboratorije in kabinete / mineraloški, biološki kabinet; v muzeju bodo odprli numizmatični kabinet; šolski kabinet; kabinet za fiziko 3. oddelek, urad, ki za visokega (državnega) funkcionarja opravlja različna strokovna dela: kabineti članov Izvršnega sveta / šef kabineta / kabinet predsednika republike / kabinet ministra za industrijo 4. v nekaterih državah ministrski svet, vlada: sestaviti kabinet; Churchillov kabinet; demisija kabineta
  18.      kabinéten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi 3. ekspr., redko imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina ◊ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici kabinétno prisl.: kabinetno zasnovan študij
  19.      kabinétski  -a -o prid. (ẹ̑) kabineten: kabinetski študij / vzgojni domovi so bili odtrgani od življenja in so postali kabinetski
  20.      kabínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kabino: kabinsko okence; zapahi kabinskih vrat / kabinski potniki
  21.      kadúljin  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na kaduljo: kaduljini cveti / kaduljin čaj
  22.      kájkavščina  -e ž (ā) lingv. hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom kaj: značilnosti kajkavščine / knjiga je napisana v kajkavščini
  23.      kalamína  in kalámina -e ž (; ) min. 1. rudnina cinkov silikat s hidroksilno skupino in vodo: nahajališča kalamine 2. v zvezi draga kalamina rudnina cinkov karbonat; smithsonit
  24.      kalcinácija  -e ž (á) glagolnik od kalcinirati: oplemenititi rudo s kalcinacijo / peč za kalcinacijo
  25.      kalcinírati  -am nedov. in dov. () kem. segrevati, žgati trdno snov do kemijskega razkroja: kalcinirati rudo kalciníran -a -o: kalcinirana glinica, soda

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA