Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (22.988-23.012)


  1.      navréti 1 -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) ekspr. 1. hitro, navadno v veliki količini priteči: kri mu je navrela iz rane / solze so jim navrele (v oči); pren. na ustnice ji je navrelo njegovo ime 2. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so navreli na ulice ♪
  2.      navŕh  prisl. (ȓ) 1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj dinarjev navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel // nar. potem, nato: leto navrh se je vrnil 2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore ♪
  3.      navŕhati  -am dov. (r̄ ȓ) nar. naložiti, napolniti čez rob: navrhati košaro, pehar // napolniti: navrhati posodo z vinom navŕhan -a -o: navrhan krožnik juhe; navrhana košara hrušk; biti navrhan hrepenenja, ljubezni ♪
  4.      navrníti  in navŕniti -em dov. (ȋ ŕ) knjiž. napeljati, usmeriti: navrniti vodo na travnik, v jezero / navrniti misli k iskanju resnice; navrniti življenje v novo smer / navrniti pogovor na študij // usmeriti, obrniti: navrnil je konja v ogrado / navrniti živino iz detelje zavrniti ♪
  5.      navsezádnje  prisl. (ȃ) ekspr. 1. nazadnje: po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil; tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela / zapravil je denar in navsezadnje še hišo / kar je storil, navsezadnje ni nič slabega / v medmetni rabi navsezadnje, kaj mi je mar za ljudi izraža malomarno zavrnitev 2. izraža omejevanje: navsezadnje tudi on ni brez napak; upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere ● ekspr. navsezadnje bo že povsod videl strahove izraža omalovaževanje ♪
  6.      návtičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na navtiko, pomorski: navtična raziskovanja / navtični instrumenti / navtični oddelek pomorske šole ♦ aer., navt. navtična milja dolžinska mera, 1.852 m; navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje; navtična karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; tur. navtični turizem ♪
  7.      návtik  -a m (á) kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki // strokovnjak za navtiko ♪
  8.      návtika  -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem, pomorstvo: razvoj navtike // veda o tem ♪
  9.      navzád  prisl. (ȃ) knjiž. izraža gibanje ali usmerjenost proti hrbtni, zadnji strani glede na osebek; nazaj: noga se giblje navzpred in navzad; glava omahne navzad ♪
  10.      navzdígniti  -em dov. (í ȋ) 1. redko privzdigniti: pozdravil je in navzdignil klobuk 2. nar. vzhodno začeti peti: navzdignil je z globokim glasom / navzdigniti pesem ● ekspr. tako ne bo šlo več naprej, je navzdignila je rekla, spregovorila ♪
  11.      navzdòl  [ou̯] prisl. (ȍ) izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu kraju, ant. navzgor: pot gre zdaj navzgor, zdaj navzdol; spustiti se po klancu navzdol / pogled navzdol; vožnja navzdol / padla je z glavo navzdol // izraža gibanje ali usmerjenost proti nižji meri ali vrednosti: voditi družbo od zgoraj navzdol; cene od sto dinarjev navzdol ● pog. navzdol je rad oblasten nasproti nižjim po položaju; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim glasom; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. zaokrožiti račun navzdol na nižjo polno številko; pog. prišli so vsi od ravnatelja navzdol ravnatelj in po položaju nižji od njega ♪
  12.      navzdólžen  -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) redko vzdolžen: navzdolžni in prečni rovi ♪
  13.      navzéti se  -vzámem se dov., navzêmi se navzemíte se; navzél se; nam. navzét se in navzèt se (ẹ́ á) z rodilnikom priti v stanje, ko postane osebek bogatejši za kako lastnost: les se je navzel vlage; mleko se je navzelo neprijetnega duha / voda se navzame različnih soli / navzeti se delavnosti, kljubovalnosti, novih nazorov; prijatelji so se navzeli njegovega mišljenja; kmalu so se navzeli njene dobre volje navzéti knjiž. postati bogatejši za kako lastnost; dobiti: načrt je navzel konkretno obliko / njene oči so navzele dobrohoten videz ♪
  14.      navzgòr  prisl. (ȍ) izraža gibanje ali usmerjenost proti višjemu kraju, ant. navzdol: gledati navzgor; vse hiti po stopnicah navzgor in navzdol; vožnja ob reki navzgor / konj je obležal z nogami navzgor // izraža gibanje ali usmerjenost proti višji meri ali vrednosti: navzgor in navzdol omejena možnost delovanja; vstopnice so od pet dinarjev navzgor ● ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; pog. iti z glasom navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj; pog. navzgor se prilizovati nasproti višjim po položaju; pog. zaokrožiti cene, račun navzgor na višjo polno številko ♪
  15.      navzkríž  prisl. (í) 1. izraža položaj v obliki križa: položiti roke navzkriž; navzkriž zložena drva / gledati navzkriž škiliti / ekspr. vino je kislo, da usta kar navzkriž vleče zelo kislo 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh; križem: tekajo navzkriž in nekaj iščejo / ekspr. sprašujejo ga vsi navzkriž 3. pog., v povedni rabi, v zvezi biti, iti, priti navzkriž izraža a) neskladje, nesoglasje: interesi posameznikov so si večkrat navzkriž; v vseh pogledih so si navzkriž; v zakonu pride marsikdaj kaj navzkriž / ura na zvoniku gre za deset minut navzkriž b) spor: zaradi dekleta sta si z materjo navzkriž c) nered: prva leta je bilo tu vse navzkriž; brez očeta bi šlo pri hiši vse navzkriž / nobene besede, da ne bo kaj navzkriž č) motnjo, neprijetnost, težave: to bo navzkriž, da ni vode ● pog. vse mi hodi navzkriž povzroča težave; nar. govorili so, navzkriž pa niso hodili se obiskovali; star. na poti mi je prišel navzkriž sva se srečala; prim. vsenavzkriž ♪
  16.      navzkrížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. položen v obliki križa: navzkrižna trama / navzkrižne naramnice / narediti navzkrižni črti / navzkrižno navijanje preje 2. ki poteka v različnih, križajočih se smereh: izogniti se navzkrižnim prevozom enakega blaga; navzkrižna ventilacija / navzkrižna kontrola; navzkrižno zasliševanje / navzkrižno pošiljanje darov je bilo pri njih v navadi medsebojno // voj., v zvezi navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede: začel se je navzkrižni ogenj / biti ubit v navzkrižnem ognju / priti v navzkrižni ogenj; pren., ekspr. pisatelj je bil vse življenje v navzkrižnem ognju kritike 3. nasprotujoč si, neskladen: navzkrižni interesi, ukazi; navzkrižno mnenje; navzkrižna vprašanja // star. različen, neenak: v letih sta si precej navzkrižna; navzkrižna starost ◊ bot. navzkrižni listi navzkriž stoječi pari listov navzkrížno prisl.: navzkrižno delovati, spraševati; navzkrižno postaviti ♪
  17.      navzkrížje  -a s (ȋ) nav. ekspr. neskladje, nesoglasje: navzkrižja med strankama se povečujejo; družbena, politična navzkrižja; navzkrižje interesov, mnenj; navzkrižja v vzgoji / med njima prihaja do navzkrižij prepirov, sporov; s starši je prišel v navzkrižje ♪
  18.      navzkrížnost  -i ž (ȋ) značilnost navzkrižnega: navzkrižnost mnenj / razdor med njima je v zvezi z navzkrižnostjo njunih let / ekspr. v tej družini prihaja pogosto do navzkrižnosti prepirov, sporov ♪
  19.      navznóter  [tǝr] prisl. (ọ̄) izraža gibanje ali usmerjenost na notranjo stran, ant. navzven: obračati kolena navzven in navznoter; okna se odpirajo navznoter; listi z navznoter zavihanimi robovi // knjiž. izraža usmerjenost v človekov notranji svet: obrniti pogled navznoter; navznoter usmerjene narave ♪
  20.      navzóč  tudi navzòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) ki je v določenem času na določenem mestu: navzoči odborniki so predlog sprejeli; ekspr. bil sem osebno navzoč / v povedni rabi, z oslabljenim pomenom: inšpektor je bil navzoč pri pouku matematike; na sestanku so bili navzoči skoraj vsi člani // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: bili so politično in vojaško navzoči na ozemlju druge države / mikrobi so povsod navzoči ∙ publ. v razpravi je bilo vprašanje socialnega razlikovanja nenehno navzoče veliko so govorili o tem navzóči -a -e sam.: vsi navzoči so glasovali za resolucijo; delovni predsednik je pozdravil navzoče ♪
  21.      navzóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. navzoč: navzočni člani; ob njegovem prihodu je bila navzočna vsa družina; biti navzočen na pogrebu, sestanku / dojemanje predmetov, ki so navzočni ♪
  22.      navzpréd  prisl. (ẹ̑) star. izraža gibanje ali usmerjenost od čelne, sprednje strani glede na osebek; naprej: navzpred in navzad gibljiva priprava; od zadaj navzpred ♪
  23.      navzvèn  [vǝn] prisl. (ǝ̏) izraža gibanje ali usmerjenost na zunanjo stran, ant. navznoter: obračati dlani navzven in navznoter; vrata se odpirajo navzven; navzven štrleči podočnjaki / kožuh z dlako navzven; zaprtost trga navzven / navzven sočutja ne pokaže // knjiž. izraža usmerjenost v zunanji svet: navzven obrnjen pogled; navzven usmerjene narave ♪
  24.      nazadnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na nazadnjake: ima nazadnjaške nazore o vzgoji; nazadnjaške ideje; nazadnjaška miselnost / nazadnjaška stranka / boj med naprednimi in nazadnjaškimi silami ♦ biol. nazadnjaški razvoj razvoj, pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih ♪
  25.      nazadnjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. nazadnjaška miselnost: boriti se proti nazadnjaštvu; kulturno, politično nazadnjaštvo / knjiž. liberalizem in nazadnjaštvo desničarstvo, konservativizem ♪

   22.863 22.888 22.913 22.938 22.963 22.988 23.013 23.038 23.063 23.088  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA