Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (22.638-22.662)


  1.      narédnik  in nárednik -a m (ẹ̑; á) v stari Jugoslaviji podoficirski čin, za stopnjo višji od podnarednika, ali nosilec tega čina: napredoval je v narednika / orožniški narednik ♪
  2.      narédniški  in náredniški -a -o prid. (ẹ̑; á) nanašajoč se na narednike: naredniški čin; naredniška uniforma / naredniški dril ♪
  3.      naréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od narejati: narejanje obleke / v njenih očeh ni bilo nobene laži in nikakršnega narejanja ♪
  4.      narejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost narejenega: govoril je brez narejenosti; težko je reči, kje je meja med njegovo narejenostjo in pristnostjo; bil je nasprotnik vsake zlaganosti in narejenosti / narejenost vedenja ♪
  5.      nárek  tudi narék -éka m (á ẹ́; ẹ̑) etn. 1. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti: peti narek 2. narekanje: opustiti narek / žena umrlega je sama vodila narek ♪
  6.      narékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od narekati1: poslušati narekanje; narekanje pri mrličih / v narekanju se je spominjala njegove dobrote in ljubezni v nareku ♪
  7.      narékati 1 -am nedov. (ẹ̑) etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: jokala je na grobu in narekala; narekati za bratom / narekati umrlemu očetu ♪
  8.      narékati 2 -am nedov. (ẹ̑) knjiž., redko narekovati, diktirati: narekala mu je stavek za stavkom / dela, kakor mu narekajo okoliščine ♪
  9.      narekováj  -a m (ȃ) lingv. ločilo, ki označuje premi govor, citate, naslove ali daje besedam poseben pomen: napisati dvopičje in narekovaj; postaviti stavek med narekovaje; dati besede v narekovaj / dvojni, enojni narekovaj ● ekspr. to je prijatelj v narekovajih to ni prijatelj ♪
  10.      narekoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor narekuje, diktira: narekovalec in zapisovalec ♪
  11.      narékovati  -ujem in narekováti -újem nedov. (ẹ̑; á ȗ) etn. narekati, naricati: ženske so jokale in narekovale ♪
  12.      narekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis: narekovati strojepiski, učencem; narekovati pismo, zapisnik / pog. narekovati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: narekovati pogoje premirja / narekujejo cene, ker so edino tovrstno podjetje; Pariz še vedno narekuje modo // nav. 3. os. izraža nujnost, potrebnost česa glede na kaj: dolžnost, spoštovanje, vest nam narekuje tako ravnanje; publ. navedena dejstva narekujejo odločno ukrepanje ● delo mu je narekovala bolečina ob sinovi smrti delo je napisal zaradi bolečine narekováti se knjiž., redko napovedovati se, kazati se: na vzhodu se je narekovala luna ♪
  13.      narepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal ♪
  14.      narézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem narediti kose, dele: narezati kruh, potico / narezati na koščke, rezine // z rezanjem priti do določene količine česa: narezati cepiče; vrtnar je narezal košaro cvetja; narezati meso za golaž // z rezanjem narediti, izoblikovati: narezati krhlje, lističe 2. nekoliko prerezati: narezati deblo, steblo / žilo je samo narezal, da je kri počasi odtekala ◊ teh. narezati navoj z rezanjem narediti, oblikovati ga na steblu narézan -a -o: saditi narezan ali cel krompir; kruh je že narezan; na debelo, na drobno narezan / ima narezane podplate z rebri, vzboklinami ♪
  15.      narézek  -zka m (ẹ̑) na tanke rezine narezano prekajeno meso ali mesni izdelki, sir, jajca in dodatki: pripraviti narezek; postreči s pecivom in narezkom / najraje ima narezek z ljubljansko salamo ♪
  16.      narezljáti  -ám dov. (á ȃ) z rezljanjem narediti, izoblikovati: prodajala sta, kar sta čez zimo narezljala — cokle, kuhalnice, sklede // narediti majhne, goste zareze: narezljati papir za okras narezlján -a -o: bonboni so zaviti v rdeč narezljan papir; les je bil poslikan in narezljan ♪
  17.      narezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem delati kose, dele: suho meso, salamo narezujejo sproti / narezovati na tanke rezine 2. delati zarezo, zareze: narezovati robove deske, mize ♪
  18.      narežáti se  -ím se dov., narêži se in naréži se; narêžal se in naréžal se (á í) slabš. nasmejati se: narežati se do solz ♪
  19.      naríbati  -am dov. (ȋ) 1. z ribanjem narediti majhne kose, dele: kumare olupimo in naribamo / naribati na lističe, rezance / naribati malo parmezana na juho 2. pog. zdrgniti, nadrgniti: naribali so ga s snegom; naribati si uhlje ♪
  20.      naricálka  in naricáljka -e ž (ȃ) etn. 1. ženska, ki narica: gledati, poslušati naricalko; žalovanje naricalk 2. obredna pesem, ki slavi umrlega in izraža žalost ob njegovi smrti: peti naricalke; pren., publ. ne meniti se za naricalke kritikov ♪
  21.      narícati  -am nedov. (ȋ) etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: vila je roke nad očetovim truplom in naricala / naricati za umrlim bratom ♪
  22.      narís  -a m (ȋ) 1. knjiž. risba, skica: na robu karte so bile opombe in naris naših položajev 2. geom. projekcija predmeta navadno na navpično ravnino: naris in tloris / mere so podane v narisu ♪
  23.      narísen  -sna -o prid. (ȋ) geom., v zvezi narisna ravnina navadno navpična projekcijska ravnina: narisna in tlorisna ravnina ♪
  24.      naríti  -ríjem dov., naríl in narìl (í ȋ) z ritjem narediti: krt je naril krtine po vsem travniku / svinja je veliko narila ♪
  25.      narív  -a m (ȋ) geol. plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi: nariv triadnih plasti na kredne apnence; prelomi in narivi ♪

   22.513 22.538 22.563 22.588 22.613 22.638 22.663 22.688 22.713 22.738  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA