Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (22.301-22.325)



  1.      nakódrati  -am dov. (ọ̑) narediti, izoblikovati kodre: nakodrati lase / trajno nakodrati; pren., ekspr. veter je nakodral gladino morja; nakodrati ustnice v nasmeh nakódran -a -o: nakodrani lasje; rastlina z nakodranimi listi podobnimi kodrom; nakodrano morje
  2.      nakolíčiti  -im dov.) postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo a) za zaznamovanje na zemljišču: ves travnik so nakoličili b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoličiti in privezati trte
  3.      nakolíti  -ím in -kólim dov., nakólil in nakôlil ( í, ọ́) postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: nakoliti trte / ves vinograd so na novo nakolili
  4.      nakopáti  -kópljem tudi -ám dov., nakôplji nakopljíte tudi nakôpaj nakopájte; nakôpal (á ọ́, ) 1. s kopanjem priti do določene količine česa: nakopati dovolj premoga; nakopali so tisoč ton rude / nekaj krompirja so že nakopali 2. ekspr., z dajalnikom povzročiti, da pride kdo v neugoden položaj: otrok ji je nakopal veliko bridkosti, skrbi; brzdaj jezik, da si ne nakoplješ nesreče, hudih nevšečnosti / s svojim ravnanjem si je nakopal veliko sovražnikov ∙ ekspr. nakopal si je številno družino skrbeti mora za številno družino; ekspr. nakopati si prehlad prehladiti se
  5.      nakópati se  tudi nakopáti se -am se in -ljem se dov. (ọ́ á ọ́) zadovoljiti svojo potrebo, željo po kopanju: za danes sva se nakopala in naplavala
  6.      nakopíčenje  -a s () glagolnik od nakopičiti: nakopičenje podzemeljskih plinov / nakopičenje dogodkov
  7.      nakopíčiti  -im dov.) spraviti na kup: hudourniki so nakopičili skale; nad poljem so se nakopičili oblaki / nakopičiti blago v skladiščih / nakopičiti gnoj na voz // napraviti, da je česa kje v veliki količini: nakopičiti denar / rastline nakopičijo kalij v svojih celicah / nakopičil je še preveč dokazov nakopíčen -a -o: v gibajočem se telesu nakopičena energija; v sestavku je nakopičenih veliko neprimernih izrazov
  8.      nakosíti  -ím dov., nakósil ( í) s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino nakošèn -êna -o: sveže nakošena detelja
  9.      nakósiti se  -im se dov. (ọ́) najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili
  10.      nakosmatíti  -ím dov., nakosmátil ( í) narediti kaj kosmato: blago so nakosmatili na obeh straneh; nakosmatiti usnje nakosmatèn -êna -o: nakosmatena tkanina
  11.      nakoválce  -a s (ā) manjšalnica od nakovalo: udarjati s kladivcem po nakovalcu ◊ anat. slušna koščica med kladivcem in stremencem
  12.      nakoválo  -a s (á) kovinski podstavek, na katerem se kuje: udarjati s kladivom na nakovalo, po nakovalu / kleparsko, kovaško nakovalo ∙ ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
  13.      nakováti  -kújem dov., nakovál (á ú) 1. s kovanjem priti do določene količine česa: nakovati denar, kovance ∙ ekspr. iz afere so nakovali veliko denarja pridobili 2. s kovanjem spraviti na kaj: nakovati nov obroč na kolo / nakovati čevlje z žeblji
  14.      nakrátko  in na krátko prisl. (á) 1. izraža, da se dejanje dogaja a) malo časa: nakratko se ozreti, se zasmejati b) sorazmerno hitro: nakratko dihati / nakratko odpraviti človeka, zadevo 2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: nakratko opisati, razložiti; nakratko mu je povedal / ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek
  15.      nakrétiti  -im, in nakretíti in nakrétiti -im dov. (ẹ̄; ẹ́) star. povzročiti, narediti: nakretil mu je veliko sitnosti; kdo ve, kaj ti še lahko nakreti nakrétiti se, in nakretíti se in nakrétiti se zgoditi se, pripetiti se: to se lahko vsakemu nakreti; brezoseb. žal mi je, da se je tako nakretilo
  16.      nakŕhati  -am dov.) s krhanjem načeti, poškodovati: mraz in veter sta nakrhala kamnite gmote; topovske krogle so zelo nakrhale zidove // ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: vojna je nakrhala veliko ljudi; njuno sožitje se je nakrhalo nakŕhan -a -o: njegov ponos je zelo nakrhan; nakrhana disciplina
  17.      nakrhljáti  -ám dov.) redko narezati na krhlje: sadeže olupimo in nakrhljamo
  18.      nakričáti se  -ím se dov. (á í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po kričanju: v gozdu so se natekali in nakričali / ko se je nakričal, se je umiril
  19.      nakrohotáti se  -ám se in -óčem se dov., ọ́) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krohotanju: na zabavi so se pošteno nakrohotali
  20.      nakrušíti  in nakrúšiti -im, in nakrúšiti -im dov. ( ú; ú ū) s krušenjem načeti, poškodovati: nakrušiti omet, zid; ob padcu se je lonec nakrušil
  21.      nakúhati  -am dov.) 1. s kuhanjem priti do določene količine česa: nakuhati in nacvreti različnih dobrot; nakuhala je jedi za tri dni / nakuhati deset kozarcev marmelade / letos so nakuhali veliko žganja 2. ekspr. povzročiti neprijetnost, težave: kaj si spet nakuhal; pazi se, da ti kakšne ne nakuha nakúhati se povečati svojo prostornino zaradi kuhanja: riž se je zelo nakuhal / bela moka se ne nakuha tako kot ajdova
  22.      nakúp  -a m () 1. glagolnik od nakupiti: po nakupu živeža je srečala prijateljico; nakup obleke, ozimnice; imeti popust pri nakupu živil / odobriti sredstva za nakup strojev / iti po nakupih nakupovat // kar je nakupljeno: plačati, porabiti nakup / mesečni nakup 2. glagolnik od kupiti: odobriti nakup avtomobila; ponuditi, priporočiti komu kaj v nakup; imeti prednost pri nakupu / nepravilen nakup tega nogometaša / nakup in uporaba licence / državna prodaja oziroma nakup valut / ugodni nakupi; nakupi v tujini; v podjetju je odgovoren za nakupe nabavo / ekspr. kako ti ugaja moj novi nakup
  23.      nakupíti  in nakúpiti -im dov. ( ú) s kupovanjem priti do česa: nakupiti živež in obleko; šla je nakupit nekaj drobnarij; nakupiti kaj na črno nezakonito, skrivaj / moko in druga živila nakupijo na začetku meseca nakúpljen -a -o: nese polno košaro nakupljenih stvari
  24.      nakupoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor nakupuje: zmedo so povzročili nakupovalci; nakupovalci živeža / to je bivši nakupovalec sadja, živine
  25.      nakupovánje  -a s () glagolnik od nakupovati: nakupovanje blaga; nakupovanje in preprodajanje / nakupovanje obleke in perila mu je v veliko breme

   22.176 22.201 22.226 22.251 22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA