Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (22.076-22.100)



  1.      nadrdráti  -ám dov.) slabš. reči, povedati: še marsikaj ti bo nadrdrala o meni nadrdráti se ekspr. naučiti se mehanično, brez razumevanja: odgovarjal je hitro in natančno, kakor se je doma nadrdral
  2.      nàdreálen  -lna -o prid. (-) knjiž. ki presega področje realnega, stvarnega: nadrealen prostor in čas / prikazovanje nadrealnega sveta / mesto je v romanu predstavljeno kot nadkrajevna, nadčasovna, skratka: nadrealna celota
  3.      nàdrealíst  -a m (-) predstavnik nadrealizma: dadaisti in nadrealisti
  4.      nàdrealízem  -zma m (-) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij: ta slikarska tehnika se je pojavila v dadaizmu in nadrealizmu; poetični nadrealizem; ekspresionizem in nadrealizem
  5.      nadréden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nadrejen, vodilen: pri tem skladatelju je harmonija nadredni element ♦ lingv. nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek
  6.      nadredíti  -ím dov., nadrédil ( í) narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadredili so ga večji skupini delavcev // dati prednost čemu iste vrste: tuji besedi nadrediti domačo nadrejèn -êna -o: nadrejen položaj; imeti nadrejeno vlogo ♦ lingv. nadrejeni sinonim; sam.: trudil se je za naklonjenost nadrejenih
  7.      nadrédnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. nadrejenost, vodilnost: nadrednost njegovega položaja ga je odvračala od tega sklepa ♦ lingv. nadrednost glavnega stavka
  8.      nàdresníčen  -čna -o prid. (-) knjiž. ki presega področje resničnega: nadresnični svet / pesnik je skušal naravi iztrgati njeno nadresnično bistvo; sam.: ekspr. slikovitost pokrajine ima v sebi nekaj svojskega, nadresničnega
  9.      nàdresníčnost  -i ž (-) knjiž. lastnost, stanje nadresničnega: proučevati resničnost in nadresničnost v literarnem delu / poetična nadresničnost
  10.      nadréti  -dêrem tudi -drèm dov., stil. naderó; naderíte; nadŕl (ẹ́ é, ) ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno priti kam: na trg je nadrlo polno ljudi
  11.      nadrevíti  -ím dov., nadrêvi in nadrévi; nadrévil ( í) star. napoditi, nagnati: vsakega smo nadrevili, ki se je približal hiši / hlapca je kar kmalu nadrevil
  12.      nadróben  -bna -o prid., nadróbnejši (ọ̑) ki zajema, upošteva vse podrobnosti; podroben: nadroben načrt, opis; nadrobna analiza, ocena / zastavljati nadrobna vprašanja ● knjiž. nadrobna trgovina trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah; trgovina na drobno nadróbno prisl.: nadrobno naštevati, opisovati, poročati
  13.      nadrobíti  -ím dov., nadróbil ( í) 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure // reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic
  14.      nadŕsati  -am dov. () pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: hudo je nadrsal nadŕsati se ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po drsanju: otroci so se nadrsali in nasankali
  15.      nàdsnóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. ki presega področje snovnega, tvarnega: nadsnovni pomen zgodovine / odkriti nadsnovno resnico
  16.      nàdstávba  -e ž (-) knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in njeno nadstavbo / duhovna, ideološka, kulturna, politična nadstavba družbe; idejna nadstavba umetniškega dela ♦ soc. družbena nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
  17.      nadstrópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nadstropje: pritlične in nadstropne hiše / nadstropni avtobus; nadstropna ležišča / nadstropna kurjava kurjava za prostore v nadstropju
  18.      nadstrópje  -a s (ọ̑) 1. del stavbe med dvema stropoma od pritličja navzgor: stavba ima klet, pritličje in dve nadstropji; prvo nadstropje; terasa v nadstropju / hiša je zidana v dve nadstropji je dvonadstropna / pod zemljo bodo tri nadstropja etaže 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: ležišča v več nadstropjih
  19.      nàdstváren  -rna -o prid. (-ā) knjiž. ki presega področje stvarnega, konkretnega: razpoznavati v umetnini nadstvarno simboliko / izsanjano nadstvarno življenje
  20.      nàdsvetlôba  -e ž (-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo
  21.      nàdsvétnik  -a m (-ẹ̑) v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik: sejo je vodil sodni nadsvetnik
  22.      nàdsvetóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo
  23.      nàdškòf  -ófa tudi -ôfa m, im. mn. nàdškófi tudi nàdškôfi in nàdškófje tudi nàdškôfje (- -ọ́, -ó) predstojnik nadškofije: postal je nadškof; pariški nadškof
  24.      nàdškofíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na nadškofijo: nadškofijski arhiv; te zadeve ureja nadškofijski ordinariat / nadškofijski dvorec
  25.      nadtálen  -lna -o prid. () ki je, se nahaja nad tlemi: nadtalne stene stanovanjskih in gospodarskih poslopij / nadtalna železnica nadzemna železnica

   21.951 21.976 22.001 22.026 22.051 22.076 22.101 22.126 22.151 22.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA