Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (22.026-22.050)


  1.      nadíhati  -am dov. (í ȋ) z dihanjem priti do česa, navadno zraka: nadihati toplega zraka pod odejo nadíhati se 1. nav. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po (svežem) zraku: šli so ven, da bi se nadihali in razgibali / želi si nadihati se svežega zraka 2. z dihanjem zajeti razmeroma veliko količino česa: nadihati se dima, smrada ♪
  2.      nadír  -ja m (ȋ) geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče: zenit in nadir ♪
  3.      nadírati  -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. grobo, glasno oštevati: za vsako malenkost ga nadira; vsak dan jo nadira in zmerja ♪
  4.      nadišáviti  -im dov. (ā ȃ) narediti kaj dišeče: nadišaviti perilo; skrbno se je obril in nadišavil nadišávljen -a -o: nadišavljeno dekle; bil je nadišavljen s kolonjsko vodo ♪
  5.      nadivjáti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: tu je dovolj prostora, da se bodo otroci lahko nadivjali // zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na veselici so se naplesali in nadivjali ♪
  6.      nàdjàz  -áza m (ȁ-ȁ ȁ-ȃ) psih., po Freudu nezavedna, družbena plast življenja človeka: jaz in nadjaz ♪
  7.      nadkòp  -ópa m (ȍ ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi ♪
  8.      nadkriljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prekašati, presegati: po razumnosti in izkušnjah ga nadkriljuje; s svojim znanjem jih zelo nadkriljuje ♪
  9.      nadláhtnica  -e ž (ȃ) anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica ♪
  10.      nadláket  -kta m (ȃ) del roke med komolcem in ramo: prijel jo je za nadlaket; nadlaket in podlaket ♪
  11.      nadláket  -ktí tudi -kti ž (ȃ) del roke med komolcem in ramo: rokavice ji segajo do nadlakti; zgrabil ga je za nadlaket ♪
  12.      nadlánka  -e ž (ȃ) zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve ♪
  13.      nadlegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pismeno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem // nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto ∙ ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave 2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel // redko vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči ♪
  14.      nadléžen  -žna -o prid., nadléžnejši (ẹ́ ẹ̄) ki s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: nadležen novinar, prosilec; ta moški je zelo nadležen; včasih je ni mogel pričakati, zdaj pa mu je bila nadležna / s svojo preveliko zgovornostjo je bil vsem nadležen / nadležne muhe // nav. ekspr. ki s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: znebiti se nadležnega dolga; bolezen ni nevarna, je pa dolgotrajna in nadležna; spraševanje mu je nadležno / nadležna megla nadléžno prisl.: nadležno spraševati ♪
  15.      nadléžnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. nadležna ženska: skril se je pred nadležnico / roji nadležnic so vznemirili živino ♪
  16.      nadlíšček  -čka m (ȋ) 1. bot. rastlina z nasprotno stoječimi listi in majhnimi belimi ali rdečkastimi cveti, Circaea: cveti nadliščka 2. knjiž. mandragora: zdraviti z nadliščkom ♪
  17.      nàdljudjé  -ljudí m mn., daj. nàdljudém, tož. nàdljudí, mest. nàdljudéh, or. nàdljudmí (ȁ-ȇ) množina od nadčlovek: heroji, ki jih postavlja na oder, so navadni ljudje, ne nadljudje; sami sebi se dozdevajo nadljudje / ekspr. ljudstvo gospodov in nadljudi; prim. nadčlovek ♪
  18.      nadlóga  -e ž (ọ̑) kar je za koga zelo neprijetno, težavno: revmatizem je njena stara nadloga; rešiti se nadlog; reka jim dela ob deževju hude nadloge; pomagati v stiskah in nadlogah; vojska, davki in druge nadloge / ekspr. to je nadloga vseh nadlog zelo velika, huda / pooseb.: slabš. že spet je tu ta nadloga; kot psovka izgini že, nadloga ∙ preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega ♪
  19.      nadlóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. onemogel, slab: star je in nadložen; nadložna starka ♪
  20.      nàdméra  -e ž (ȁ-ẹ́) gozd. količina lesa, ki se pri prvem merjenju doda določeni, dogovorjeni količini zaradi osušitve, kala: nadmera pri deskah, hlodih / nadmera znaša deset centimetrov ♪
  21.      nàdmójster  -tra m (ȁ-ọ́) nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji: nadmojster v tkalnici ♪
  22.      nadmôrski  -a -o prid. (ó) geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov ♪
  23.      nàdnacionálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne ♪
  24.      nàdnaráva  -e ž (ȁ-ȃ) v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: v tej dobi je bil človeški duh usmerjen le v nadnaravo; razmerje med naravo in nadnaravo ♪
  25.      nàdnarávnost  -i ž (ȁ-á) v krščanstvu lastnost, značilnost nadnaravnega: nadnaravnost sil / nadnaravnost pojavov / nadnaravnost in duhovnost ♪

   21.901 21.926 21.951 21.976 22.001 22.026 22.051 22.076 22.101 22.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA