Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (21.701-21.725)


  1.      mráčnost  -i ž (á) lastnost, značilnost mračnega: mračnost in hladnost grajskih prostorov / z veselo novico mu je pregnal mračnost / ekspr. mračnost baladne vsebine ♪
  2.      mrák  -a stil. -ú m, mn. mrakóvi stil. mráki (ȃ) 1. čas, ko prehaja dan v noč: mrak je že / mrak se dela mrači se; knjiž. na zemljo je legel, padel mrak zmračilo se je; gost mrak; prvi, pozni mrak; ekspr. počakal je do trdega mraka / jutranji mrak zora, svit; večerni mrak / pri označevanju časovnosti: proti mraku je odpotoval; knjiž. pod mrak se je vrnil; delal je dolgo v mrak; pred mrakom so vojaki odšli na položaje; z mrakom je legel 2. stanje ozračja, ko je vidljivost zmanjšana: v globeli, gozdu, kleti je mrak; oči so se svetile iz mraka; sobni mrak; mrak ječe mračnost; mrak pred nevihto / mn., pesn. mrakovi so razpeti nad gozdovi in gorami; pren., ekspr. mrak nevednosti, obupa, samote 3. ekspr. stanje, ko so ljudje žalostni, potrti: v vsej vasi je takrat vladal mrak; živeti v mraku 4. ekspr. stanje, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: boriti se proti mraku, za svobodo; srednjeveški mrak 5. zastar. mrk: lunin, sončni mrak ● knjiž. mrak mu izgine z obraza žalosten, potrt izraz; knjiž. pred oči mu je stopil mrak izgubil je zavest; ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. ti dogodki so že utonili v mrak so pozabljeni; knjiž. bloditi v mraku biti v zmoti, nejasnosti; živeti v neznanju; ekspr. duševni mrak duševna bolezen; zaostalost, nevednost; ekspr. mrak davnine neraziskana, nejasna preteklost ◊ etn. mrak po ljudskem verovanju bitje, ki zvečer škoduje otrokom; meteor. astronomski mrak ki se začne ali konča, ko je sonce 18° pod obzorjem; rib. loviti ob mrakih v nočeh brez mesečine ♪
  3.      mrakôba  -e ž (ó) nav. ekspr. 1. mrak, mračnost: v sobi je bila težka mrakoba; v mrakobi je videl gručo ljudi; privaditi se gozdni mrakobi; mrakoba pred viharjem / pogled v mrakobo prepada 2. negativno, neugodno razpoloženje: mrakobo je prinesel s seboj / pesem je polna mrakobe / živel je v nekaki mrakobi / delati kaj z mrakobo v duši ♪
  4.      mrakôbnost  -i ž (ó) nav. ekspr. lastnost, značilnost mrakobnega: jesenska mrakobnost / mrakobnost mu je izginila z obraza / mrakobnost srednjega veka ♪
  5.      mrámor  -ja m (á) redko bramor: mramor izpodjeda korenine / zastar. mramorji so pogostna bolezen skrofuloza ♦ vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu; bramor ♪
  6.      mrámoren  -rna -o prid. (á) star. marmoren: mramoren kip / bled obraz in mramorno čelo ♪
  7.      mrávlja  -e ž (á) 1. drobna žuželka, ki živi v velikih skupinah: mravlja leze, pleza, teka; mravlja me je ugriznila; drobne mravlje; družina, gnezdo mravelj; ves dan dela kakor mravlja zelo pridno; priden je kot mravlja zelo ♦ zool. bela mravlja termit; črna mravlja ki je črne barve in se hrani z izločki listnih ušic, Lasius niger; lesna mravlja velika mravlja rjavo črne barve, ki se naseli v lesenih delih stavb in jih razjeda, Camponotus ligniperdus; rdeča mravlja ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rjava mravlja ki je rjave barve in vdira v stanovanja, Formica fusca; velika mravlja 2. mn., knjiž. občutek otrplosti in rahlega zbadanja; mravljinci: imeti mravlje v nogi / mravlje mu lezejo po hrbtu, koži; mravlje ga spreletavajo ♪
  8.      mràz  mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo / mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0° C; pren. čutiti mraz ločitve // v povedno-prislovni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje // v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; redko v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel 2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni // drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz 3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja 4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo ● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil ◊ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji ♪
  9.      mrazčálica  -e ž (ȃ) knjiž., redko drhtavica, mraz, srh: mrazčalica ga je spreletela po vseh udih; groza ga je obšla in mrazčalice so ga spreletavale ♪
  10.      mrázen  -zna -o prid. (ā) redko mrzel, hladen: mrazni dnevi; dan je bil jasen in mrazen; mrazno vreme ◊ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur; teh. mrazna pipa pipa za iztok vode iz cevja ♪
  11.      mrazênje  tudi mrázenje -a s (é; ā) glagolnik od mraziti: že včeraj je tožil zaradi mrazenja in vrtoglavice ♪
  12.      mrazíti  -ím tudi mráziti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me; mrazi me po hrbtu; v tej obleki te mora mraziti 2. redko povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil; veter ga je mrazil v pleča; na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo 3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi; ponižanje in strah sta mu mrazila dušo mrazèč -éča -e: mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga ♪
  13.      mrazljív  -a -o prid. (ȋ í) nav. ekspr. ki povzroča občutek mraza: mrazljiva noč; stopiti v mrazljivo vodo; mrazljivo in nestalno vreme / mokre, mrazljive veje / mrazljiva drhtavica, znojnost mrazljívo prisl.: mrazljivo ga je streslo po vsem telesu ♪
  14.      mráznica  -e ž (ȃ) 1. bot. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih, Armillariella mellea: nabirati mraznice 2. nar. meglica, ki označuje mejo med mrzlim in toplim zrakom: nad vasjo leži zimska mraznica // drobna, suha snežinka: mraznice naletavajo ♪
  15.      mrcváriti  -im nedov. (á ȃ) 1. slabš. rezati, trgati, mečkati: mrcvariti sadno drevje, mladike / na delovni mizi je mrcvarila meso za zrezke / s tem orožjem se ljudje mrcvarijo bojujejo 2. ekspr. mučiti, trpinčiti: v ječi so jih mrcvarili; surovo so ga mrcvarili / kmete so zatirali in mrcvarili / mrcvarili so ga po sodiščih; v časopisu me mrcvarijo očitajo mi napake, pomanjkljivosti, kritizirajo me // slabš. nevešče ravnati s čim: mrcvariti slovenščino // grdo ravnati s čim: otroci spet mrcvarijo mačko, psa ∙ ekspr. pol ure me je profesor mrcvaril pred tablo izpraševal ♪
  16.      mŕč  -a m (ȓ r̄) knjiž. 1. prosojna, rahla megla iz prahu, dima, vlage: nad mestom je mrč; griče ovija mrč; iz mrča na obzorju se je pokazala ladja; pokrajina je zavita v mrč / meglen, prašen mrč / mrč snežnega meteža // polmrak: iz mrča je počasi nastajal mrak; dan se je nagnil v prvi mrč 2. sij, soj: svetilke so širile rumenkast mrč; v mrču pastirskih ognjev ♪
  17.      mrčáti  -ím nedov. (á í) oglašati se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava, pes od zadovoljstva mrči // nar. vzhodno mrmrati, brundati: sedel je v kotu in mrčal ♪
  18.      mrčés  -a m (ẹ̑) 1. škodljive, nadležne žuželke: uničevati mrčes; mrčes na gnojišču; leglo mrčesa / prašek proti mrčesu // zastar. žuželke: v travi se oglašajo murni in drug mrčes // ekspr. bolhe, uši, stenice: ali imajo kaznjenci kaj mrčesa; obiral je mrčes z obleke 2. nizko ničvredni, škodljivi ljudje: tatinski mrčes ♪
  19.      mŕda  -e ž (r̄) 1. ekspr. nenaravne, spačene gube, poteze obraza, zlasti okrog ust in nosu: kaj pomeni ta mrda; delati mrdo; obraz je spremenil v jezno, neprijetno mrdo / fant je potegnil mrdo del obraza okrog ust / pooseb. prav težko ga gledam, to kislo mrdo 2. nizko del živalske zadnjice okrog odprtine zadnjega črevesa: kurja mrda // vulg. zadnjica: dali so mu jih po mrdi ♪
  20.      mŕdati  -am nedov. (ȓ) 1. nekoliko premikati ustnice narazen in skupaj: zajec mrda / v vejah je mrdal polh // ekspr. gibati, migati: mrdati z ustnicami / mrdati z obrazom / vulg. mrdati z ritjo 2. ekspr. s takim premikanjem ustnic kazati, izražati odklonilen odnos do česa: mnogi mrdajo nad njegovimi izjavami; mrdali so se, da je preveč dela mŕdati se ekspr. mrgoditi se, mrščiti se: jed mu ni dišala, zato se je mrdal ♪
  21.      mréna 1 -e ž (ẹ́) 1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena; pod nogami so hrstale ledene mrene; mrena na barvi; zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi; gledal je kakor skozi mreno // kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / redko od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo 3. poljud. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, strok. cirus: opazovati mrene na nebu ● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom ◊ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža ♪
  22.      mréna 2 -e ž (ẹ́) sladkovodna riba z valjastim telesom in mrežastim vzorcem lusk: v potoku je veliko klenov in mren ♪
  23.      mrénica 1 -e ž (ẹ́) manjšalnica od mrena1: na površini tekočine se je napravila mrenica ♦ biol. celična mrenica ki obdaja celico; jedrna mrenica ki obdaja jedro; zool. letalna mrenica; plavalna mrenica plavalna kožica ♪
  24.      mrénica 2 -e ž (ẹ́) manjšalnica od mrena2: mrene in mrenice ♦ zool. indijska mrenica akvarijska riba s sploščenim telesom in črno piko na korenu repne plavuti, Puntius conchonius; mavrična mrenica majhna akvarijska riba s pisanimi luskami, Puntius oligolepis ♪
  25.      mréniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati kaj mrenasto: ozračje so mrenile pare nalivov prejšnjega dne / strah mu je začel mreniti oči mréniti se postajati prevlečen z mreno: nebo se je mrenilo / zmrzujoča voda se je mrenila / v višinah so se mrenile svetle meglice ♪

   21.576 21.601 21.626 21.651 21.676 21.701 21.726 21.751 21.776 21.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA