Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (21.226-21.250)


  1.      mja 1 tudi m-ja [ḿjá] medm. (m̑-ȃ) pog. izraža obotavljanje, pomislek, dvom: mja, je mencal in si ni upal odkrito spregovoriti ♪
  2.      mláčen  -čna -o prid., mláčnejši (á ā) 1. nekoliko topel: piti mlačen čaj; umiti se v mlačni vodi; jed je samo še mlačna / pihal je mlačen veter; mlačen pomladni zrak // ekspr. neizrazit, medel: mlačna svetloba je nedoločno osvetljevala predmete / mlačen smehljaj 2. navadno v povedni rabi ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev: mlačni ljudje; do nje je postal mlačen in nevljuden / v pesmih je zelo mlačen 3. navadno v povedni rabi ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: do družbenih dogajanj ostajajo mlačni; do glasbe je še bolj mlačen kot prej; narodno, versko mlačen / moralno mlačno vzdušje / mlačen odnos do ljudi // ki se dela, opravlja brez prizadevnosti, zavzetosti: igra našega moštva je bila mlačna; njihova pomoč je mlačna in polovičarska / mlačen, prisiljen pogovor mláčno prisl.: mlačno odgovoriti, pozdraviti; občinstvo je revijo mlačno sprejelo ♪
  3.      mláčnež  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: očitajo mu, da je mlačnež; narodni mlačneži in omahljivci ♪
  4.      mláčnost  -i ž (á) lastnost, značilnost mlačnega: mlačnost vode / opojna mlačnost poletnih noči / očitati komu mlačnost; mlačnost oblasti ob incidentih ♪
  5.      mlád  -a -o tudi -ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič ȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn. mladi dan; rodilo se je lepo mlado jutro // ki je v prvem obdobju rasti: hoditi po mladi travi; rastlinice so še mlade in šibke; mlado drevje / mlado rogovje / skriti se v mladem zelenju 2. ki je dosegel potrebno, ustrezno kakovost za uživanje: skuhati mlado kolerabo; jedli so mlad(i) krompir // ki še nima vseh ustreznih značilnih lastnosti: gnoj je še mlad; mlado kislo mleko / mladi sir 3. ki ima razmeroma malo let, ant. star: gruča mladih fantov; ima mladega moža; nastop mladih tekmovalcev; njeni starši so še mladi; uči jih mlada učiteljica; po videzu je še mlad / na vrtu se zbira mlada družba / ekspr. mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti / gozd mladih gabrov; posekal je mlado, košato lipo / vznes. svoja mlada življenja so žrtvovali za svobodo 4. značilen za mladega človeka a) po videzu: njegov obraz je ostal mlad; ima mlado, mehko polt; mlado čelo b) po učinkovanju, delovanju: ima mlad in močen glas; ekspr. fantje so napeli vse svoje mlade sile c) po lastnostih: mlade sanje / ekspr. duh razprav je bil živ in mlad / mlad po duhu, srcu 5. v zvezi mladi dnevi, mlada leta mladost: spomini na mlade, srečne dni; mlada leta / že od mladih dni krade; v mladih letih je veliko potoval ko je bil mlad 6. ki obstaja šele malo časa: sreča mladega zakona; mlade družine; njuna ljubezen je še mlada; mlado revolucionarno gibanje // ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlade kamnine; proučevati mlade zvezde; to gorovje je še mlado / mladi in stari narodi 7. ki je to, kar je, postal šele pred kratkim: mladi gospodar dela popolnoma drugače kot stari; mladi in stari šef se dobro razumeta; mlada gospodinja je izvrstna kuharica ● nar. mladi mesec mlaj; ekspr. mlada kri se rada zabava mladi ljudje; nar. mlada nedelja prva nedelja po mlaju; ekspr. že od mladih nog se nisva videla od mladosti; star. mlado leto pomlad ◊ agr. mlado vino vino po končanem vrenju do izločitve droži; geogr. mlado nagubano gorovje; lingv. mlada izposojenka mládi -a -o sam.: mladi odhajajo v mesta; dobiti, imeti mlade mladiče; tam ima dež mlade pogosto dežuje; mlada, pog. ta mlada gospodinji snaha; ekspr. plesalo je staro in mlado vsi so plesali; star. izza mlada iz zamlada; od, redko iz mladega od mladosti; prim. mlajši ♪
  6.      mládec  -dca m (ȃ) 1. star. mladenič, fant: tudi tega mladca ne mara; četa krepkih mladcev; premeril jo je od nog do glave kakor mladec 2. pred drugo svetovno vojno član skupine skrajno desno usmerjenih dijakov in študentov: stražarji in mladci ♪
  7.      mladénec  -nca m (ẹ̄) zastar. mladenič, fant: lep in delaven mladenec ♪
  8.      mladéniški  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mladeniče: s polja se je slišalo mladeniško vriskanje / v mladeniških letih je bil navdušen športnik / njegova hoja je še vedno prožna in mladeniška ♪
  9.      mladéništvo  -a s (ẹ̄) knjiž. mladostna, fantovska doba: razvoj od detinstva do mladeništva ♪
  10.      mladénka  -e ž (ẹ̄) knjiž. mlado dekle: zaljubil se je v lepo mladenko; krog, zbor mladenk; mladeniči in mladenke ♪
  11.      mladézen  -zni ž (ẹ̑) zastar. mladina: naša domorodna mladezen; neugnana šolska mladezen ♪
  12.      mládež  -i ž (ȃ) ekspr. mladina: vsa mladež ga občuduje; neizkušena mladež ♪
  13.      mladíca  -e ž (í) 1. biol. mlada žival ženskega spola pred spolno dozorelostjo: ta žival je še mladica; ima kozo, enoletno mladico; lanska mladica; mladice rac; svinja mladica ♦ čeb. čebelja družina ima veliko mladic; rib. vložiti mladice v potok 2. mladika, poganjek: iz štorov poganjajo mladice; obrezati enoletne mladice; leskova mladica / mladice izpodjeda črv mlade rastline ♪
  14.      mladìč  -íča m (ȉ í) 1. žival v prvem obdobju življenja: mladič raste, se lepo razvija; mladiči še sesajo; stare živali prodaja in kupuje mladiče; sinica je pitala mladiče s črvi; gnezdo mladičev // živalski potomec v odnosu do staršev: mačka ima pet mladičev; dojiti, izvaliti, skotiti mladiče; medvedji, opičji, ptičji mladič 2. ekspr. mlad, navadno še neizkušen človek: taki mladiči se ogrevate za marsikaj; ne poslušaj teh golobradih mladičev ♪
  15.      mladíčka  -e ž (ȋ) ženska oblika od mladič(ek): mladiči in mladičke ♪
  16.      mladíka  -e ž (í) enoletni poganjek lesnate rastline: iz debla, štorov so pognale mladike; porezati odvečne mladike; leskova mladika / enoletna mladika; pren., ekspr. iz slavnega rodu je pognala mladika, rodil se je sin ♦ agr. rodna mladika; vrtn. divja mladika ki zraste iz starega tkiva ♪
  17.      mladíkav  -a -o prid. (í) ki je po videzu še mlad, mladosten: starejši mož mladikavega obraza / mladikava vdova / redko vse na njej je tako mladikavo in sveže mlado ◊ les. mladikav les les, ki zaradi hitre rasti še ni dovolj olesenel ♪
  18.      mládogramátik  -a m (ȃ-á) lingv. predstavnik primerjalno-historične smeri v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja: vpliv mladogramatikov ♪
  19.      mládokatóliški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na prenovitev katolicizma zlasti v prvi polovici 20. stoletja: mladokatoliško gibanje okrog revije Križ na gori / mladokatoliška inteligenca ♪
  20.      mladokljún  -a -o prid. (ȗ ū) knjiž., ekspr. mlad, neizkušen: takrat sem bil še mladokljun in nepremišljen ♪
  21.      mladoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: skrbeti mora za tri mladoletne otroke; delinkvent je še mladoleten ● zastar. mladoletni veter pomladni; zastar. pesnikove mladoletne pesmi mladostne; sam.: vzgojni zavod za mladoletne ♪
  22.      mladolétnica  -e ž (ẹ̑) mladoletna ženska: reševati probleme mladoletnikov in mladoletnic ◊ zool. mladoletnice žuželke z dvema paroma neenakih kril, katerih ličinke živijo v vodi, Trichoptera ♪
  23.      mladolétnik  -a m (ẹ̑) mladoleten človek: duševnost, vzgoja mladoletnikov ♦ jur. mlajši od 14. do 16. leta, starejši mladoletniki od 16. do 18. leta starosti; disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje ♪
  24.      mladolétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mladoletnike: mladoletniška delinkvenca ♦ jur. mladoletniško kazensko pravo ♪
  25.      mládonémški  -a -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na napredno gibanje v nemških državah v prvi polovici 19. stoletja, usmerjeno proti obstoječim političnim in kulturnim razmeram: mladonemški pesnik Heine ♪

   21.101 21.126 21.151 21.176 21.201 21.226 21.251 21.276 21.301 21.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA