Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (20.988-21.012)



  1.      metúlji  -a -e prid. () nanašajoč se na metulje: metulja družina, vrsta / pisana metulja krila
  2.      metúljnica  -e ž () 1. nav. mn., bot. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, Fabaceae: metuljnice bogatijo zemljo z dušikom; gojiti, sejati metuljnice; detelja, fižol in druge metuljnice 2. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev: celo popoldne je z metuljnico tekal za metulji / izprazniti metuljnico
  3.      mévlja  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevlje ∙ ekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten
  4.      mévžavost  in mevžávost -i ž (ẹ̑; á) slabš. neodločnost, bojazljivost: zaradi prevelike mevžavosti nikoli nič ne doseže
  5.      mezaliánsa  -e ž () knjiž. zakon med osebama iz zelo različnih družbenih razredov: skleniti mezalianso; pren., ekspr. mezaliansa revolucionarnega duha in malomeščanstva
  6.      mezát  in mezàt -áta m (; á) nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk)
  7.      mèzda  -e in mezdà -è in mézda -e in mêzda -e [prvi obliki mǝz] ž (ǝ̄; ; ẹ̄; é) 1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za zvišanje mezd / akordna mezda ♦ ekon. mezda plačilo za delavčevo delovno silo, prodano lastniku proizvajalnih sredstev; časovna mezda ki se obračunava po trajanju dela; minimalna mezda najnižja dopustna 2. publ. plača, osebni dohodek: mezde so v tej državi še dokaj nizke; zamrznitev mezd in cen
  8.      mèzden  in mézden in mêzden -dna -o [prva oblika mǝz] prid. (ǝ̄; ẹ̄; ē) nanašajoč se na mezdo: mezdno delo / mezdni sistem; mezdno razmerje med delavci in delodajalci ◊ adm. mezdni knjigovodja knjigovodja, ki obračunava, knjiži in izplačuje osebne dohodke; ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd
  9.      mèzdnik  in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki mǝz] m (ǝ̄; í; ẹ̄; ē) ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete // v nekaterih deželah najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki
  10.      mèzdniški  in mezdníški in mézdniški in mêzdniški -a -o [prvi obliki mǝz] prid. (ǝ̄; ; ẹ̄; ē) v nekaterih deželah najemniški: mezdniške čete
  11.      mèzdništvo  in mezdníštvo in mézdništvo in mêzdništvo -a [prvi obliki mǝz] s (ǝ̄; ; ẹ̄; ē) mezdno razmerje: nasprotje fizične prostosti je tudi mezdništvo / prvi pojav mezdništva v večjem obsegu
  12.      mézdra  -e ž (ẹ̑) vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami; podusnjica: koža ima veliko mezdre; odstraniti mezdro // teh. ta plast in drugi odpadki kože za izdelavo kleja: vonj po mezdri
  13.      mezèg  -zgà tudi mèzeg -zga [mǝz] m (ǝ̏ ; ǝ̀) domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg
  14.      mezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., tudi mezì (ẹ́ í) s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči: iz lesa mezi smola; sokrvica mezi iz rane; po stenah kleti je mezela voda / ekspr. po licih so ji mezele debele solze; brezoseb. povsod je mezelo, curljalo in žuborelo; pren. svetloba je skrivaj mezela skozi veje; dnevi počasi mezijo mezèč -éča -e: mezeča smola; mezeče blato
  15.      mézga  -e ž (ẹ̄) 1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo // marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga 2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga 3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi
  16.      mézgast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben mezgi, marmeladi: mezgasta tekočina
  17.      mezgáti  -ám nedov.) ekspr. 1. mendrati, teptati, na mestu stopicati: mezgati na mestu; ne mezgaj po travi / mezgati sneg // hoditi sploh: po brozgi me ni volja mezgati; kaj le mezga tam okoli 2. omahovati, pomišljati se: za trenutek je mezgal in se ni mogel odločiti
  18.      mezgóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na mézga 2: mezgovni obtok ♦ anat. mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; mezgovna žila žila, po kateri se pretaka mezga; mezgovno tkivo
  19.      mezgóvje  -a s (ọ̑) anat. mezgovnice in bezgavke v organizmu: preiskava mezgovja / trebušno mezgovje
  20.      mezlán  -a m () tekst. tkanina iz lanene osnove in volnenega votka, navadno v platneni vezavi: obleka iz mezlana
  21.      mézodêrm  -a m (ẹ̑-ē) biol. vmesna plast celic gastrule, vmesna zarodna plast: entoderm, mezoderm in ektoderm
  22.      mezolítik  -a m (í) arheol. predzgodovinska doba med paleolitikom in neolitikom, srednja kamena doba
  23.      mezón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od elektrona in manjšo od protona: odkritje mezona; nevtroni, protoni in mezoni
  24.      mezozóik  -a m (ọ́) geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku, srednji zemeljski vek: v mezozoiku so se pojavili dinozavri
  25.      mezozójski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mezozoik: mezozojske kamnine; mezozojsko živalstvo / mezozojski vek

   20.863 20.888 20.913 20.938 20.963 20.988 21.013 21.038 21.063 21.088  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA