Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (20.076-20.100)


  1.      magistrálen 1 -lna -o prid. (ȃ) knjiž. glaven, najvažnejši: to je magistralno vprašanje / magistralni plinovod / magistralna cesta, proga ♪
  2.      magistrát  -a m (ȃ) 1. v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu 2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom ∙ ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se 3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov ♪
  3.      magistrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi ♪
  4.      magmátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na magmo: rudnina magmatskega izvora / magmatska kamnina kamnina, nastala iz magme / magmatsko delovanje ♪
  5.      mágna kárta  mágne kárte in mágna chárta mágne chárte [kar-] ž (ȃ-ȃ) vznes. pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu: to je naša magna karta ♪
  6.      magnát  -a m (ȃ) nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat ♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski ♪
  7.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta ♪
  8.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno ♪
  9.      magnetít  -a m (ȋ) min. temno siva rudnina železov oksid, ki jo magnet zelo privlači: pridobivati železo iz magnetita; rudnik magnetita ♪
  10.      magnetízem  -zma m (ȋ) 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem ♪
  11.      magnetizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetizíran -a -o: magnetiziran človek ♪
  12.      magneto...  ali magnéto... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: magnetometer; magnetohidrodinamičen ♪
  13.      magnetofón  -a m (ọ̑) priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku: magnetofon teče; vključiti magnetofon; posneti glasbo, govor na magnetofon / kasetni magnetofon v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete; reportažni magnetofon ♪
  14.      magnetoskóp  tudi magnetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) rad. priprava za zapisovanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: dogodek posneti z magnetoskopom ♪
  15.      magnétovec  -vca m (ẹ̑) min. magnetit: pridobivati železo iz magnetovca ♪
  16.      magnézij  -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita ♪
  17.      magnézijev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na magnezij: magnezijev karbonat, klorid, oksid; magnezijeva zlitina ♦ grad. magnezijev fluat ♪
  18.      magnezít  -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev karbonat: pridobivanje magnezija iz magnezita; rudnik magnezita ♪
  19.      magnezíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na magnezit: magnezitni rudnik ♦ grad. magnezitni cement vezivni material iz magnezijevega klorida in magnezijevega oksida; teh. magnezitna opeka opeka iz žganega magnezita ♪
  20.      magnífikat  -a m (ȋ) 1. rel. Marijina hvalna pesem v evangeliju: peti magnifikat 2. muz. skladba s tem motivom ♪
  21.      magnólija  -e ž (ọ́) okrasno drevo ali grm z velikimi listi in velikimi rožnatimi, belimi cveti: magnolije v parku so se razcvetele / zimzelena magnolija ♪
  22.      magót  -a m (ọ̑) zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana ♪
  23.      máh  -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju ♪
  24.      màh  tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek, hip: (na) prvi mah ni razumel vsega; ta mah nimam časa; tisti mah, ko zapiha veter, luč ugasne / kri teče na mahe ● ekspr. na en mah mu odbije glavo z enim udarcem, zamahom; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. zvoniti na ves mah tako da se zvon zelo maje; star. vsi so v en mah zavzdihnili hkrati, v istem trenutku; star. bil je vseveden in posmehljiv v isti mah obenem; redko z enim mahom se mu je razjasnilo vse v zelo kratkem času, takoj; ekspr. dogodki so si sledili mah na mah hitro drug za drugim; star. mah na pah vrniti udarec za sunek, zlasti z mečem ◊ jur. uboj na mah v močni razdraženosti; prim. namah ♪
  25.      máhanje  in mahánje -a s (á; ȃ) glagolnik od mahati: mahanje s perutmi, z rokami / mahanje v pozdrav / nastane strahotno klanje in mahanje / mahanje v prazno; mahanje z besedami ♪

   19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 20.151 20.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA