Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (20.051-20.075)


  1.      mádež  -a m (ȃ) 1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež; odstraniti madeže s tapet; krvni madež; madež od olja; madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje / na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža peg, črnih pik; pren. očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez madeža; oprati s svojega imena madež; očitek je vrgel grd madež nanj; to je bil madež v njenem značaju ◊ fot. napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela ♪
  2.      madison  -a [méd-] m (ẹ̑) skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati madison // skladba za ta ples: zaigrali so madison ♪
  3.      madôna  in madóna medm. (ȏ; ọ̑) pog. 1. izraža začudenje, navdušenje: o madona, tu se bomo pa že najedli 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madona sveta, da človek nima vsaj malo miru 3. izraža podkrepitev trditve: madona, smo utrujeni ♪
  4.      madônati  -am in madónati -am nedov. (ȏ; ọ̑) ekspr. preklinjati z besedo madona: na vso moč madonati ♪
  5.      madônca  in madónca medm. (ȏ; ọ̑) pog. 1. izraža začudenje, navdušenje: madonca, kako je lep 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madonca, spet smo na slabšem 3. izraža podkrepitev trditve: madonca, smo utrujeni ♪
  6.      madrigál  -a m (ȃ) muz. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja: peti madrigale; Gallusovi moteti in madrigali // lit. kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi: izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal ♪
  7.      madrón  -a m (ọ̑) nar. krčevite bolečine v trebušnih organih: zgrabil ga je madron / umreti od madrona ♪
  8.      madrónščica  -e ž (ọ̑) bot., navadno v zvezi navadna madronščica rastlina s črtalasto suličastimi listi in rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Linaria vulgaris ♪
  9.      madžáriti  -im nedov. (ā ȃ) madžarizirati: madžariti Hrvate in Slovake na Ogrskem ♪
  10.      madžarízem  -zma m (ȋ) lingv. element madžarščine v kakem drugem jeziku: madžarizmi v prekmurskem narečju ♪
  11.      madžarizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo ♪
  12.      madžárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Madžare ali Madžarsko: madžarski jezik / madžarska nogometna reprezentanca / madžarska kuhinja ♦ vet. madžarski ovčar; zgod. madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem ♪
  13.      madžárstvo  -a s (ȃ) državna in politična pripadnost k Madžarski: koristi madžarstva / v ogrski polovici Avstrije je imelo madžarstvo glavno vlogo ♪
  14.      maéstro  -a m (ẹ̑) ekspr. naslov zlasti za starejšega, uglednega skladatelja, dirigenta, mojster: violino se je učil pri nekem znanem maestru ♪
  15.      máfija  -e ž (á) 1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna teroristična, kriminalna organizacija: člani mafije / mafija organizira trgovino z mamili; za ugrabitev otroka sumijo mafijo; nasilja mafije / ameriška mafija 2. slabš. skupina ljudi, ki podtalno deluje: ti ljudje so mafija ♪
  16.      mág  -a m (ȃ) 1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magov 2. knjiž. čarovnik: mag s čarovno palico / ekspr. bil je mag pesniške besede ♪
  17.      magári  prisl. (ȃ) pog., ekspr. 1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči; za tako sliko dam magari pet tisoč dinarjev tudi, celo; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš // izraža pritrjevanje, privolitev: »ali bi ga požirek?« »Magari« 2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »vstani, ura je že sedem.« »Magari devet« ♪
  18.      magdalénka  -e ž (ẹ̑) rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk ◊ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija ♪
  19.      mágičen  -čna -o prid. (á) 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke ● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata ◊ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem, oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost ♪
  20.      mágičnost  -i ž (á) značilnost magičnega: magičnost plesov / knjiž., ekspr.: plastika učinkuje s svojo posebno magičnostjo; magičnost umetniške besede ♪
  21.      magíja  -e ž (ȋ) 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje: učiti se magije; gojiti magijo; elementi, skrivnosti magije 2. knjiž. čarovništvo, čaranje: verjeti v magijo / ukvarjati se z magijo; vplivati na kaj z magijo / bela usmerjena v dobro ljudi, črna magija usmerjena v škodo ljudi 3. knjiž., ekspr. velika (skrivnostna) moč: igralčeva magija; umetnostna magija; magija umetniške besede ♪
  22.      mágik  -a m (á) knjiž. 1. pri starih Medijcih in Perzijcih svečenik, vedež: modrost magikov 2. čarovnik: nastop magika ♪
  23.      magíster  -tra m (í) 1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / kot pristavek k imenu magister XY // kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov 2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor tovariš magister 3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister // naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije ◊ šol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo; zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote ♪
  24.      magistrála  -e ž (ȃ) glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali; naselja ob magistrali Ljubljana-Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala // publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom revolucije in pošto ♪
  25.      magistrále  -a m (ȃ) lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren) ♪

   19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 20.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA