Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (20.013-20.037)



  1.      lúštrek  in lúštrk -a m () vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka; zdravilna pijača iz luštreka
  2.      lutécij  -a m (ẹ́) kem. redka kovina sive barve, element Lu
  3.      luterán  -a m () star. protestant, evangeličan: katoličani in luterani v Prekmurju
  4.      luteránec  -nca m () raba peša protestant, evangeličan: stiki luterancev in katoličanov ♦ rel. pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa
  5.      lútka  -e ž () 1. majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger: gledališče je dobilo nove lutke; igrati z lutkami; hodi, premika se kot lesena lutka / gledališče ročnih lutk / pog. gledati lutke lutkovno predstavo // slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: on je v tej igri samo lutka; okupatorjeve lutke; vlada lutk 2. figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti: lutka v izložbi, trgovini / moška, ženska lutka / demonstranti so zažgali lutko / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti 3. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: šivala je oblekico za svojo lutko; igrati se z lutko; lutka iz celuloida, gumija / kupiti lutko v narodni noši / obraz kot lutka lep, okrogel, toda brezizrazen; pren., ekspr. dekle je njegova lutka, igračka za kratek čas ● slabš. biti lutka v diktatorjevih rokah ravnati, delati po njegovih zahtevah; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblačinav. mn., geol. lutka različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici; gled. animirati lutko; filmska lutka ki nastopa v lutkovnih filmih; ročna lutka ki se natakne na prste roke; senčna lutka od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; viseča lutka ali lutka na nitkah ki se premika z nitmi; marioneta; obrt. (krojaška) lutka model človeškega trupa za pomerjanje oblačil
  6.      lútkar  -ja m () 1. gled. oseba, ki lutko premika in govori zanjo: ta lutkar je odličen animator in recitator; spreten lutkar 2. kdor se ukvarja z lutkovnim gledališčem: posvetovanje lutkarjev // izdelovalec lutk
  7.      lútnja  -e ž (ū) muz., nekdaj glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu: brenkati, igrati na lutnjo; lutnja in harfa
  8.      lútnjar  -ja m () nekdaj kdor igra na lutnjo: kraljevi trobentač in lutnjar
  9.      lútrovstvo  -a s (ú) knjiž., redko protestantizem: zatiranje lutrovstva ♦ rel. lutrovstvo in cvinglijanstvo
  10.      lúža  -e ž (ú) 1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah // plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži 2. navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina; umorjeni je ležal v luži krvi ● ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo čez (Atlantski) ocean
  11.      lúžast  -a -o prid. (ú) poln luž: cesta je blatna in lužasta
  12.      lúžen  -žna -o prid. (ū) nanašajoč se na luženje ali lug 2: lužna tekočina / poljud. lužni kamen spojina natrija s hidroksilno skupino, strok. natrijev hidroksid
  13.      lúženje  -a s (ū) glagolnik od lužiti: luženje hrastovine / luženje nikljevih rud / postopek pri luženju svinjskih kož
  14.      lúžica  -e ž (ú) manjšalnica od luža: cesta je polna luž in lužic; ekspr. otrok stopi v vsako lužico / pobrisati lužice; lužica vina
  15.      lužílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na luženje: lužilna tekočina / lužilni postopek ♦ teh. lužilna jama
  16.      lúžiški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi ◊ arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli
  17.      lúžiti  -im, in lužíti in lúžiti -im nedov.; ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star. prati z lugom: lužiti perilo, platno ● star. to ga je lužil ostro opominjal, ostro oštevalusnj. namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida lúžen -a -o: mizica iz luženega hrastovega lesa; lužena koža; temno lužen ♦ metal. lužena pločevina dekapirana pločevina
  18.      lúžiti se  -im se nedov.) knjiž., redko dobivati na površini luže: zaradi deževja se cesta luži
  19.      lúžnat  -a -o prid. () kem. alkalen, bazičen2: lužnata raztopina / lužnat okus grenek, trpek
  20.      lúžnica  -e ž () teh. tekočina z izluženimi snovmi
  21.      m  [èm in mǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, m êma tudi m-ja ( ; ǝ̏) štirinajsta črka slovenske abecede: napiši m; veliki M // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: m je zvočnik ◊ lingv. m kot kratica samostalnik moškega spola
  22.      macafízelj  tudi macefízelj -zlja m (í) nar. 1. nav. mn. svaljek (iz krompirjevega testa): za kosilo bomo jedli macafizlje in solato 2. zelo majhen človek: takegale macafizlja se pa že ne bom bal
  23.      macerírati  -am nedov. in dov. () teh. namakati organsko snov zaradi izluževanja, razvlaknjenja: macerirati les, pelin // med. s tekočino povzročati, da postane kaj mehko: macerirati kost, tkivo maceríran -a -o: maceriran les; maceriran plod odmrl in zmehčan plod
  24.      macêsenje  in macêsnje -a [prva oblika sǝn] s () redko macesnovje: iti v macesenje
  25.      macêsnovje  -a s (é) macesnov gozd: pot skozi redko macesnovje / z bukovjem in macesnovjem obrasla pobočja z macesnovim drevjem

   19.888 19.913 19.938 19.963 19.988 20.013 20.038 20.063 20.088 20.113  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA