Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (19.426-19.450)


  1.      lesenjáča  -e ž (á) knjiž. lesena hiša, baraka: postaviti lesenjačo; v lesenjači je bila urejena točilnica; lesenjača iz hrastovine // ekspr. lesen predmet, izdelek sploh: invalid z okorno lesenjačo / to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu barko ♪
  2.      lesenják  -a m (á) ekspr., redko lesen predmet, izdelek, ki predstavlja človeka, žival: stric mu je izrezljal konjička in ta lesenjak je bil njegova najljubša igrača ♪
  3.      lesénost  -i ž (ẹ̑) ekspr. negibnost, togost: lesenost njene roke / lesenost birokratov // nerodnost, okornost: ni ji ugajal zaradi svoje oglatosti in lesenosti / lesenost gibov ♪
  4.      lésica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od lesa: zapreti lesico / lese in lesice s sadjem ♪
  5.      lèsk  léska in lêska in lésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑) 1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: dati, vrniti parketu lesk; pohištvo je izgubilo lesk; odvzeti tkanini lesk; moten lesk; lesk mineralov / kovinski, svileni lesk; lesk las, oči; lesk orožja / oči se svetijo v vlažnem lesku; lesk v očeh odbijanje svetlobe; pren., ekspr. lesk njegove hrabrosti še ni potemnel ♦ les., tekst. medli, visoki lesk 2. ekspr. razkošje, sijaj: omamil jih je z zunanjim leskom; lesk palač; lesk in blesk ♪
  6.      léska  -e ž (ẹ́) grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami: po gmajni rastejo leske; upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike; urezati si v leski palico v leskovem grmu / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah / pog. obroči iz leske leskovega lesa ♦ agr. debeloplodna leska; vrtn. rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea; turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna ♪
  7.      leskèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) zastar. bleščeč, lesketajoč se: leskeči zlatniki; leskeče oči / vlakna so leskeča in gladka ♪
  8.      leskèt  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. lesk, lesketanje: rahel lesket je ležal na mirni gladini; lesket mečev / lesket v očeh / lesket sonca ♪
  9.      lesketáti se  -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu; kapljice na veji so se lesketale kot biseri; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje; solze se ji lesketajo v očeh // odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk; njeni črni lasje so se lesketali; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki 2. svetiti, sijati: lučke se lesketajo; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna 3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa ● ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa lesketajóč se -a -e: luske lesketajoč se odpadajo; lesketajoče (se) luči v daljavi; v upanju lesketajoče (se) oči; lesketajoče (se) perje divjega petelina; srebrno (se) lesketajoča reka ♪
  10.      lesketàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. bleščeč, lesketajoč se: lesketava gladina; lesketave oči / dvorane z lesketavim pohištvom / lesketava domislica; lesketavo obilje metafor ♪
  11.      leskôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko bleščeč, lesketajoč se: leskotni ščiti in meči / lanena vlakna so leskotna ♪
  12.      lésnat  -a -o prid. (ẹ̑) 1. bot. ki ima olesenelo steblo: lesnate in zelnate rastline 2. star. gozdnat: lesnati vrhovi hribov ♪
  13.      lesnàt  -áta -o in lésnat -a -o prid. (ȁ ā; ẹ̑) ki vsebuje trda celulozna vlakna: odstraniti zelenjavi lesnate dele; redkvice so stare in lesnate ♪
  14.      lesníčnik  -a m (ȋ) nar. lesnika: jesti sladke koreninice in lesničnike ♪
  15.      lesníkovec  -vca m (í) mošt iz lesnik: ponudil jim je črnega kruha in trpkega lesnikovca ♪
  16.      lésno...  prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na lésen: lesnoindustrijski, lesnoobdelovalen ♪
  17.      lésnopredeloválen  -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko ♪
  18.      lesonít  -a m (ȋ) poljud. plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil, strok. vlaknena plošča: obložiti steno z lesonitom; polaganje lesonita; vratca iz lesonita ♪
  19.      lesoréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo: na razstavi bo grafik praktično demonstriral lesorez // odtis v tej tehniki: razstava lesorezov ♪
  20.      lesóvje  -a s (ọ̑) 1. star. gozd: za hišo se širi lesovje; temno lesovje / krčiti lesovje; ta predel je porasel s slabim lesovjem 2. večji kosi lesa, zlasti v gradbenih konstrukcijah: od hiše je ostal le zid in ožgano lesovje; tesarji vežejo lesovje za ostrešje; oporno lesovje / narasla reka nosi s seboj lesovje ♪
  21.      lesovŕt  -a m (ȓ) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev, Xyleborus dispar ♪
  22.      lèst  -í [lǝst] ž (ǝ̏ ȋ) zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: dobiti kaj ne s silo, ampak z lestjo; pridobiti si naklonjenost z lestmi / v njegovem ravnanju ni lesti in zlobe / za dosego cilja je uporabila vse svoje lesti in čare ♪
  23.      lesténec  -nca m (ẹ́) okrasna priprava z več lučmi, navadno viseča s stropa: kristalni, razkošen lestenec; lestenec z desetimi svečami, žarnicami / dvorano je razsvetljeval starinski lestenec ♪
  24.      léstev  -tve tudi léstva -e ž (ẹ̄) priprava s prečnimi klini ali deščicami za vzpenjanje ali sestopanje: prisloniti lestev na zid; iti, plezati po lestvi; kovinska lestev; stopiti na prvi klin lestve / dvokraka, enokraka lestev; gasilske lestve; mornarska lestev vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v rešilni čoln; požarna lestev pritrjena na zidu za zasilno reševanje; vrvna lestev; pren., ekspr. vzpenjati se po družbeni lestvi ∙ ekspr. držati komu lestev pomagati mu, da kaj (slabega) opravi // tej podobna priprava na strani voza: pritrditi lestve na ročice; stopal je ob vozu in se držal za lestev ♪
  25.      lésti  lézem nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze; čebele lezejo po satu; muha leze po šipi / tiger leze proti svoji žrtvi se plazi // navadno s prislovnim določilom premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami: lesti izpod postelje, s skale; lesti skozi okno; previdno je lezel v vodo / gledati otroka, kako hitro leze / lesti čez ograjo, na drevo plezati 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se: veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel; vlak leze po strmini / prihuljene postave so lezle iz teme; bolnik leze od postelje k mizi; skupina planincev leze proti vrhu; upognjen pod težkim bremenom leze navkreber / ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti orožju / kazalec leze proti dvanajsti; sonce leze višje in višje; pren. njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih // počasi teči, polzeti: znojne kaplje mu lezejo po čelu; solza leze po licu / reka leze po ravnini 3. ekspr. hoditi, iti: kadar je mogel, je lezel v mesto; kaj pa lezeš tja, če si bolan; lezeš kot polž zelo počasi / lesti po vseh štirih 4. nav. ekspr., s prislovnim določilom prodirati, riniti iz česa ali v kaj: žebelj leze iz deske; kol pod težkimi udarci počasi leze v tla / prva travica že leze iz zemlje // počasi v majhni količini, stopnji prihajati: iz vseh razpok je lezla voda / ekspr. jutranja svetloba leze skozi nizka okna / mraz leze v sobo, v telo 5. navadno s prislovnim določilom počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta: naramnica ji leze z rame; nahrbtnik mu leze na stran; hlače lezejo dol / ne maram nositi te rute, ker leze 6. s prislovnim določilom večati področje svojega delovanja, vplivanja: mraz mu leze po hrbtu; prijetna toplota leze po telesu; utrujenost leze po žilah; bolečina v nogi leze višje in višje // rastoč pokrivati vedno večjo površino: slak leze čez plot; bršljan leze po razvalinah 7. ekspr., navadno v zvezi z v počasi se bližati čemu (slabemu): poletje že leze v jesen; mož že leze proti sedemdesetemu letu / ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo / lesti v dolgove; bolj in bolj so lezli v revščino 8. ekspr. počasi minevati: ure lezejo; čas leze po polževo ● ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; ekspr. od presenečenja so mu oči lezle iz jamic gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi; ekspr. gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa; ekspr. sonce leze izza hriba vzhaja, za hrib zahaja; ekspr. zelenje že leze proti vrhu hriba tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; ekspr. tak je, da pred težavami leze na kup postaja malodušen; ekspr. molčal je in kar lezel na kup, vase iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati zravnano; šalj. pijača mu že leze v glavo opijanja se, postaja pijan; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo; ekspr. cesta se vijuga po dolini in leze v hrib se vzpenja; ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; šalj. to vino je tako, da leze v lase je močno; ekspr. mož leze v leta počasi se stara; pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; žarg. učenec komaj leze težko izdeluje v šoli; pog. blago leze narazen postaja vedno tanjše, se na več mestih trga; ekspr. lica mu lezejo narazen od zadovoljstva poteze obraza kažejo, da je zadovoljen; ekspr. posestvo, premoženje leze narazen se manjša, propada; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. lesti vkup od lakote biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote ♪

   19.301 19.326 19.351 19.376 19.401 19.426 19.451 19.476 19.501 19.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA