Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (19.251-19.275)


  1.      lavírati 1 -am nedov. (ȋ) 1. navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti: jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču 2. knjiž. ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja: politik je laviral in sklepal kompromise; znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto / lavirati med političnimi strankami omahovati ♪
  2.      lavírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) um. osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni: risati in lavirati lavíran -a -o: lavirana perorisba; lavirana risba s tušem ♪
  3.      lawréncij  in lavréncij -a [-u̯r-] m (ẹ́) kem. umetno pridobljen radioaktivni element, Lw ♪
  4.      lazarét  -a m (ẹ̑) 1. zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska bolnica: prenesti ranjence v lazaret; šolo so spremenili v lazaret 2. nekdaj bolnica, zlasti za nalezljive bolezni: lazaret za gobave ♪
  5.      lázenje  -a s (á) glagolnik od laziti: hoja in lazenje / lazenje po hribih ♪
  6.      lazíti  in láziti -im, tudi láziti -im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom: gledal je kače, kako lazijo; deževniki lazijo po prekopani zemlji; laziti sem in tja // premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage: muha lazi; mravlje lazijo po mravljišču // navadno s prislovnim določilom premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami: otrok še ne hodi, pač pa že lazi; ne upam si laziti po teh skalah; otrok lazi pod mizami 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja): bled in brez moči lazi okoli hiše; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi; lazil je okoli stavbe in oprezoval 3. ekspr. hoditi: laziti ob palici; ne lazi po blatu; laziš kot polž zelo počasi / cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu; po gozdu lazi za zajci; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš 4. večkrat lesti: gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu ● knjiž. tam lazijo kače živijo, so; pog., ekspr. laziti okrog žensk, za ženskami prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; ekspr. gospodar lazi za hlapci jih skrivaj nadzoruje; slabš. slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov je njegov privrženec; ekspr. ne lazite po prstih za mojim hrbtom ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni; ekspr. kod pa tako dolgo lazi kje je, kje se mudi, zadržuje lazèč -éča -e: lazeča golazen ♪
  7.      lázno  -a s (á) star. prosti čas: med delom in laznom ♪
  8.      lazúr  -a in -ja m (ȗ) knjiž., redko nebesna, svetlo modra barva: lazur neba // nebo take barve: bel oblak na lazuru ♪
  9.      lazúra  -e ž (ȗ) um. prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino: z lazurami poživiti oblačila na sliki ♪
  10.      lazurít  -a m (ȋ) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: zapestnica iz lazurita ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat ♪
  11.      láž  -í ž (ȃ) 1. zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto: to je laž; to je očitna, velika, ekspr. debela, gola, grda laž / ne nasedajte lažem; govoriti o kom laži / pomagala si je s konvencionalno lažjo, da očeta ni doma / ali je bila v njenih obljubah laž // nav. mn. izmišljotina, čenča: kdo ti je pravil te laži; posedal je po krčmah in razkladal svoje laži 2. ekspr. kar ne ustreza resnici: sovražiti laž; boj resnice z lažjo 3. ekspr. potvorjenost, nepristnost, narejenost: laž na obrazu igralk / povsod se šopiri laž; v njem ni laži in hinavščine / njihova družinska sreča je laž je le navidezna 4. glagolnik od lagati, zlagati se: izogibati se laži; povej, kako je bilo, a brez laži / laž iz usmiljenja; laž v sili / mislim iskreno, pa mi podtikajo laž; neprestana laž o lepem življenju ● ekspr. laž je pri njih zelo v časteh radi lažejo; pog. postaviti koga na laž dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; pog. postaviti trditev na laž dokazati, da ne vsebuje resnice; pog. dobiti, ujeti koga na laži, v laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; ekspr. ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije ◊ psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  12.      lážen  -žna -o prid. (á) 1. ki vsebuje laž, neresnico: lažna trditev; širiti lažne vesti 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: njegov humanizem je lažen; to je lažna dobrota; njegova lažna morala; lažno prijateljstvo // ki v resnici ni tak, kot se kaže: lažni demokrat; lažni prijatelji; lažni zdravnik // ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: lažni vojaški objekti / predložiti lažne dokumente / lažna žalost / predstaviti se z lažnim imenom / star. lažni denar ponarejen ◊ arhit. lažno okno okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno lážno prisl.: lažno prikazati razmere; lažno napredne ideje ♪
  13.      lážibóg  -á m, mn. lážibogóvi; im., tož. dv. lážibogóva in lážibogá (ȃ-ọ̑) ekspr., za kristjane poganski bog: kip lažiboga ♪
  14.      lážidemokrát  -a m (ȃ-ȃ) ekspr. kdor v resnici ni demokrat, čeprav se kot tak kaže: spor med fašisti in lažidemokrati ♪
  15.      lažírati  -am dov. in nedov. (ȋ) žarg., šport., navadno v zvezi s tekma s podkupovanjem, dogovarjanjem zagotoviti določen izid: bil je kaznovan, ker je lažiral tekmo ♪
  16.      láživéda  -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. kar je le po videzu, na zunaj veda: veda in laživeda ♪
  17.      lážji  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od lahek: ta kovček je precej lažji; olje je lažje kakor voda, od vode / današnja naloga je nekoliko lažja, toda daljša / zdaj je njegovo življenje lažje 2. v katerem osnovna značilnost nastopa v manjši stopnji: pri nesreči je dobil lažje poškodbe; lažje obolenje / lažji ranjenci lážje in láže stil. láglje prisl.: jaz ti lažje pomagam kot on; pri padcu se je lažje poškodoval; tam bo lažje vzgajal ljudi; če bomo složni, bomo lažje zmagali; to vprašanje je nekoliko lažje razumljivo ∙ zdaj je lažje za denar lažje ga je zaslužiti; denarja je več; zdaj mu je lažje pri srcu duševno se bolje počuti; sam.: kaj lažjega še lahko dela; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti ♦ ped. načelo od lažjega k težjemu; prim. lahek ♪
  18.      lè  prisl. (ȅ) 1. izraža omejenost na navedeno: to je le osnutek zakona; vzemi, pa le en kos; ekspr. eno uro le daj mir; ni ga udaril, le nahrulil ga je / nav. ekspr.: vsem se je priljubil, ne le domačim; mika ga ne le denar, ampak tudi čast; nima le hiše, ampak tudi vrt / elipt.: le škoda, da ni zakurjeno; sreča le, da ni pil // nav. ekspr. izraža popolno omejenost na navedeno dejanje; samo: jaz se le čudim, da ji ni ušel; brez moči si in lahko le gledaš, kako vse razpada / hoče le jesti in jesti 2. navadno v zvezi s pa krepi nasprotje s prej povedanim: vsega imajo, pa le niso srečni; ne bom igral, gledal bom pa le // nav. ekspr. izraža nepričakovanost trditve: nazadnje je le priznal, da se je zmotil; sem pa le radoveden, kdo bo zdržal; če premislimo, si le visoko prišel / otrok je le otrok, mora se igrati; če pa le vztrajate, ga bom poklical // v vezniški rabi, v zvezi le da za omejevanje prej povedanega: tudi v naši tovarni imamo iznajditelje, le da premalo 3. navadno v zvezi s če poudarja pogojenost: plačal bi, če bi le mogel; če le sliši korak, že zalaja / tam nekaj pomeniš le, če imaš denar ♦ ekspr. napravi kar tako, da je le samo zaradi videza 4. nav. ekspr., za oziralnimi zaimki ali prislovi poudarja poljubnost, posplošenost: kdor le more, gre v mesto; ostani tam, kolikor se le da dolgo / to je služba, kakor si je le moreš želeti 5. ekspr., z vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: le kaj si bo mislil o nas? le kje boš dobil zdaj zdravnika? le zakaj je ni v službo? kaj le pomeni ta molk? 6. ekspr. izraža spodbudo, poziv: le čakaj, te že ujamem; le nič ne jokaj / le začnimo / naj se le norčuje, saj se ne bo dolgo / elipt.: le počasi; le brez skrbi; ostani, le, če se ti ljubi 7. elipt., v zvezi z da, če izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost: da ste le zdravi; da se le more tako sprenevedati; če le ni kaj hujšega // izraža ukaz, željo: da te le ni sram; če bi se le dalo kam skriti 8. navadno v zvezi kot le izraža visoko stopnjo: zvit je kot le kaj; prijazen je bil kot le kdaj; podjetje je trdno kot le malokatero ♪
  19.      le  členek, piše se z vezajem 1. publ. za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka: nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve / sveti naj bi postali izvršilni organi občinske skupščine in skupni organi samoupravljanja za vpliv le-teh na dejavnost občinske skupščine 2. star. za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh: imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna; pojdi le-sem sem(le); šel je k morju, od le-tam pa v hribe tam; le-tu ne bomo varni tu(le) ♪
  20.      le  členek, za kazalnimi zaimki ali prislovi, piše se skupaj, prim. edinole, semle, takole, tale, zdajle ipd. ♪
  21.      lè  in le vez. (ȅ) v protivnem priredju za omejevanje: govori lepo, le malo pretiho / elipt. vlaki prihajajo, le da z zamudo / naj gre, le bojim se, da bo prepozno vendar ♪
  22.      leacríl  in leakríl -a [-kr-] m (ȋ) tekst. poliakrilnitrilno vlakno italijanske proizvodnje: navitek leacrila // tkanina iz teh vlaken: zavese iz leacrila ♪
  23.      leader  tudi lider -ja [líd-] m (í) publ. voditelj, zlasti politični: leaderji afriških držav / leader delovne skupine ♪
  24.      lebdênje  -a s (é) glagolnik od lebdeti: lebdenje kapljic tekočine v plinu / lebdenje v vesolju ♪
  25.      lebdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: plankton lebdi v morju; prah lebdi v zraku; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini; postovka lebdi nad njivami; pren., knjiž. jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino; nasmeh mu lebdi okoli ust 2. knjiž. biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode lebdèč -éča -e: v vodi lebdeči mikroskopsko majhni delci ♪

   19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276 19.301 19.326 19.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA