Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (19.176-19.200)



  1.      lamélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket ♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki
  2.      lamelírati  -am nedov. in dov. () teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino lamelíran -a -o: elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine; les. lamelirani parket; lamelirani tram
  3.      lamentácija  -e ž (á) nav. mn., ekspr. tožba, tarnanje: ne maram njegovih lamentacij; lamentacije nad težavami ◊ rel. peti lamentacije žalostinke preroka Jeremija
  4.      lámpa  -e ž () nižje pog. svetilka, zlasti preprostejša: natakniti cilinder na lampo / prižigati lampo; svetiti si z lampo
  5.      lámpica  -e ž () manjšalnica od lampa: luč v lampici je ugasnila / lampica brli ◊ vrtn. viseča posoda za okrasne rastline
  6.      lampijón  -a m (ọ̑) viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja: prižgati lampijon; z zastavicami in lampijoni okrašen prostor; pisani lampijoni
  7.      lán  -ú in -a m () kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme: lan že cvete; sejati lan; puliti lan; delati olje iz lanu; snop lanu; vlakna iz lanu; modre oči kakor lan kakor cveti lanu / sušiti, treti lan / ozimni lan // predivo iz te rastline: presti lan; ima lase kot lan zelo svetle // pog. lanena tkanina, platno: lan se dobro nosi, pere; beliti lan ◊ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; lepki lan rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti v socvetjih, Linum viscosum; tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke
  8.      lándaver  -ja m () nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver
  9.      landrover  -ja [lêndróver in lándróver] m (-ọ̑; -ọ̑) terenski avtomobil angleške tovarne Rover: potovati po Afriki z landroverjem
  10.      lanén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lan: lanene bilke so že pognale; lanene glavice; lanena slama; laneno seme / lanena preja, tkanina; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež; laneno olje olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase zelo svetle lanéno prisl.: laneno plavi lasje
  11.      laníka  -e ž (í) bot. rastlina polzajedavka na koreninah z belimi, na zunanji strani zelenimi cveti v socvetjih, Thesium: bavarska lanika
  12.      laníščnica  in laníšnica -e ž () nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu
  13.      lánovka  -e ž () nar., nekdaj dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem: Mater njegovo pa udinjam za lanovko (F. Finžgar)
  14.      lansírati  -am dov. in nedov. () 1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti: lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit 2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev; lansirati dirkalno vozilo; lansirati v serijah; pren. lansirati lažne vesti 3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde lansíran -a -o: lansirana raketa
  15.      lánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim: lanski december; lanska pomlad je bila hladna; lansko leto lansko leto je bilo zanj srečno; prva polovica lanskega leta; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi; posledice lanskih poplav; lanska proizvodnja; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg nič / lanski letnik revije; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni; umrl je lansko leto, lanskega leta lani
  16.      lantán  -a m () kem. na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La
  17.      lantána  -e ž () vrtn. grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v glavicah, Lantana camara: presaditi fuksije in lantane
  18.      lapidáren  -rna -o prid. () ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen, jedrnat: lapidarni stavki; njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika ◊ arheol. lapidarni napis napis, vklesan v kamen lapidárno prisl.: lapidarno obnoviti diskusijo
  19.      lapidárij  -a m (á) sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov: lapidarij je razporejen kar na vrtu; v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin // prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki: novi lapidarij bo dovolj velik za ves material
  20.      lapíl  -a m () geol. košček lave, kamnine do orehove velikosti, ki pride ob vulkanskem izbruhu na površje: lapili in bombe
  21.      lápis lázuli  lápisa lázuli m (-) temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami: ogrlica iz lapisa lazuli ♦ min. rudnina natrijev aluminijev silikat; lazurit
  22.      lápor  -ja m (á) kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita: kosi laporja / tamkajšnji lapor izkorišča cementarna ♦ petr. apneni lapor bogat z apnencem; glinasti lapor bogat z glino
  23.      lapúh  -a m (ū) rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom: po nasipu se bohoti lapuh; sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete / čaj iz lapuha
  24.      lár  -a m () nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev: kapelica larov na križpotju; hišni oltar larov in penatov
  25.      lárma  -e ž () etn. zbiranje denarja med svati za nevesto, godca, kuharico: starešina povabi k larmi; narediti larmo za kuharico // pesem ob tem zbiranju

   19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA