Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (19.076-19.100)


  1.      laburíst  -a m (ȋ) zlasti v angleškem okolju član delavske stranke: ima znance med laburisti in konservativci / pri volitvah so zmagali laburisti ♪
  2.      lácrimae Chrísti  [lakrime kristi] ž mn. neskl. (ȃ-ȋ) kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja ♪
  3.      láčen  -čna -o prid. (á ȃ) 1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih ust otrok; pren. bajke za lačno domišljijo // ekspr. ki izraža lakoto: interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune; trgati meso z lačnimi zobmi 2. nav. ekspr. ki živi v pomanjkanju hrane: lačno prebivalstvo / pog. med vojno so ljudje lačni stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah 3. nav. ekspr., z rodilnikom ki si zelo želi česa: lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje; biti lačen ljubezni; dobrote lačni otroci; senzacij lačni časopisi 4. ekspr. ki izraža spolno poželenje: sledil ji je z lačnim pogledom; čutila je na sebi njegove lačne oči ● ekspr. urednik ima lačne predale nima gradiva za objavo; pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; nar. lačna torba, vreča manj napolnjena, kot bi morala biti; nar. ta jed je lačna ne nasiti za dolgo; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel zelo lačen; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah láčno prisl.: lačno gledati; krava lačno muka láčni -a -o sam.: siti ne razume lačnega; pomagati lačnim; pog., ekspr. ima ta lačno zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh ♪
  4.      láčnež  -a m (ȃ) ekspr. lačen človek: komaj je nasitil vse neučakane lačneže / krilati lačneži obletavajo poginulo žival ptice ♪
  5.      láčnost  -i ž (á) občutek potrebe po jedi; lakota: najhujša lačnost ga je že minila // redko pomanjkanje hrane: pri hiši ni bilo lačnosti, čeprav so imeli malo zemlje ♪
  6.      ládijski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ladja 1: a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik; ustaviti ladijske stroje; ladijski tovor; dajati opozorila z ladijskim zvonom; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele b) ladijski prevoz, promet; ladijski vozni red; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot; dobre ladijske zveze z otoki c) ladijski kuhar, zdravnik; ladijska posadka ◊ les. ladijski les les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij; ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; ladijski telegraf priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; ladijski vozli vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji; ladijski vpisnik knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT; strojn. ladijski parni kotel parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji; (ladijski) vijak; teh. ladijski žeblji ♪
  7.      ládja  -e ž (ā) 1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti ladjo; vkrcal se je na majhno ladjo; potovati z ladjo; gusarska ladja; bok, kljun, krov ladje; nadvodni del ladje; kapitan velike ladje; velika tonaža ladje; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja; drsna ladja hidrogliser; petrolejska ladja; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; ladja svetilnik; ladja na jedrski pogon, na vesla; ladja za razsuti, tekoči tovor; publ. naše bele ladje potniške ladje; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva; ladja življenja 2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga; živina je vlačila težke ladje proti toku; romarska ladja na Bledu 3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane; izstreliti vesoljsko ladjo; posadka kozmične ladje 4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi; klopi v ladji / cerkvena ladja ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod ◊ arhit. glavna, prečna, stranska ladja; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; ladja dolge plovbe; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; voj. admiralska ladja; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; poročnik bojne ladje čin, za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia ♪
  8.      ladjár  -ja m (á) 1. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: pogodba med ladjarjem in zavarovalnico / naš domači ladjar Splošna plovba // v nekaterih deželah lastnik ali zakupnik ladje, ladij: bogati ladjarji 2. kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom: nekdanji ladjarji na Savi; ladjarji podonavskih držav; družba ladjarjev in težakov ♪
  9.      ladjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ladjarje: ladjarski dogovor / ladjarska pogodba pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; ladjarsko podjetje / ladjarska postaja ob reki ♪
  10.      ladjedélec  -lca m (ẹ̑) kdor gradi in popravlja ladje: prebivalci obmorskih mest so bili mornarji in spretni ladjedelci; jugoslovanski ladjedelci / zbor ladjedelcev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici ♪
  11.      ladjedélnica  -e ž (ẹ̑) podjetje za graditev in popravljanje ladij: sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij ♪
  12.      ladjedélničar  -ja m (ẹ̑) kdor gradi in popravlja ladje: odpustili so tudi nekaj ladjedelničarjev / zbor ladjedelničarjev vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici ♪
  13.      ladjedélništvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: razvoj ladjedelništva ♪
  14.      ladjedélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ladjedelstvo: ladjedelski delavci / ladjedelska industrija ♪
  15.      ladjedélstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: napredek ladjedelstva ♪
  16.      ladjelòm  -ôma m (ȍ ó) knjiž. uničenje, potopitev ladje na morju; brodolom: kapitan je spoznal, da je ladjelom neizbežen // ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: ladjelom civilizacije ♪
  17.      ladjévje  -a s (ẹ̑) 1. vse ladje kake države: obnavljati ladjevje; jugoslovansko ladjevje / zračno ladjevje letala, letalstvo 2. ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: premagati sovražno ladjevje / obalno, rečno ladjevje; ribiško, trgovsko ladjevje; tankersko ladjevje / publ. naše belo ladjevje potniško ladjevje / vesoljsko, zračno ladjevje ♪
  18.      ladjevódec  -dca m (ọ̑) knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot: izkušen ladjevodec // kdor vodi ladjo sploh ♪
  19.      ladjevódja  -e tudi -a m (ọ̑) 1. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina: postati ladjevodja 2. star. kapitan, zlasti na manjši ladji ♪
  20.      ládjica  -e ž (ā) 1. manjšalnica od ladja: na tej progi vozijo le ladjice; obalna, rečna ladjica 2. ekspr. čoln, jadrnica: na jezeru se zibljejo ladjice 3. igrača, ki predstavlja ladjo, čoln: otroci spuščajo po vodi ladjice; papirnata ladjica ◊ bot. ladjica zrasla spodnja venčna lista metuljastega cveta; zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo ♪
  21.      ládjičar  -ja m (ā) les. skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu: ladjičar in brazdar ♪
  22.      ládjišče  in ladjíšče -a s (ā; í) star. pristanišče: varno ladjišče; ladje v ladjišču / čoln se je oddaljeval od ladjišča in se bližal blejskemu otoku ♪
  23.      lady  [lé(j)di] ž neskl. (ẹ̑) navadno pristavek k imenu plemkinje, v angleškem okolju gospa: lady Hamilton ♪
  24.      lafít  -a m (ȋ) kakovostno rdeče vino iz okolice Bordeauxa: steklenica lafita ♪
  25.      lagáti  lážem tudi lagáti se lážem se nedov. (á á) 1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; ta ženska rada laže; ekspr. debelo, nesramno, predrzno lagati; ekspr. lažeš, je jezno zavpil; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto // ekspr. govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici: zakaj bi vam lagala; lagal je, kako se mu tam dobro godi; lagal je o lepih nekdanjih časih; obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi / trdil je, da časopisi lažejo; pren., ekspr. oči so lagale; srce ne laže 2. ekspr. biti neresničen, napačen, varljiv: te številke lažejo / hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže ● ekspr. lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi dobro se mi godi; star. fant je dekletu lagal izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil; star. sreča mu laže ni srečen; ekspr. v obraz mu laže predrzno, nesramno; ekspr. laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame zelo; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina lagáti si ekspr. z neutemeljenimi razlogi ustvarjati v samem sebi prepričanje, da je stanje drugačno kot v resnici, navadno boljše: slabo kaže, kaj bi si lagali; nikar ne laži sam sebi; preh., pesn. Kaj si lažeš opojnost v dveh, saj si sam (M. Jarc) ♪

   18.951 18.976 19.001 19.026 19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA