Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (18.863-18.887)


  1.      kúhati  -am nedov. (ú ȗ) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo ◊ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih ♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb ♪
  2.      kújavec  -vca m (ú) kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec ♪
  3.      kújavka  -e ž (ú) ženska oblika od kujavec: kujavka in trmoglavka ♪
  4.      kukálnik  -a m (ȃ) majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledati skozi kukalnik ♪
  5.      kukálo  -a s (á) 1. daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče: gledati, opazovati skozi kukalo; lepo izdelano kukalo / gledališko kukalo // ekspr. daljnogled sploh: čez ramo je imel obešeno kukalo 2. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo: pogledal je skozi kukalo, kdo je zunaj ♪
  6.      kúkarica  -e ž (ū) nar. koruza: Kukarica na drugi strani proti Muri je ovenela in čakala trgatve (M. Kranjec) ♪
  7.      kúkati 2 -am nedov. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla; kukati skozi ključavnico; priprl je vrata in kukal v kuhinjo / iz luknje je kukala lisica; pren. izza oblakov je kukalo sonce 2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo čipke / prvi zvončki že kukajo iz zemlje ♪
  8.      kúkavica  -e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice // ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica ♪
  9.      kúkavičji  -a -e prid. (ū) nanašajoč se na kukavice: eno jajce v taščičinem gnezdu je bilo kukavičje / kukavičji mladič ∙ ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega ♦ bot. kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi ♪
  10.      kukavíčnica  in kúkavičnica -e ž (ȋ; ú) nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in cveti v grozdih ali klasih, Orchidaceae ♪
  11.      kukavíčnik  in kúkavičnik in kukovíčnik in kúkovičnik -a m (ȋ; ú) bot. rastlina s črtalastimi listi in z navadno svetlo rdečimi cveti v klasih, Gymnadenia ♪
  12.      kúkec  -kca m (ȗ) 1. zool. hrošč, katerega ličinka dela rove v suhem lesu; trdoglav: v baraki je polno kukcev in drugega mrčesa 2. ekspr. žuželka, hrošč, črv: zbirati kukce ♪
  13.      kú-klúx-klán  in kúklúksklán -a [-kluks-] m (ȗ-ȗ-ȃ) v Združenih državah Amerike tajna teroristična organizacija, ki se bori zlasti proti enakopravnosti črncev: člani ku-klux-klana ♪
  14.      kúkmak  -a m (ȗ) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu, Psalliota: poljski, travniški kukmak ♪
  15.      kukú  -ja m, tudi neskl. (ȗ) posamezen glas pri kukanju, oglašanju: kukavica mu je nakukala trinajst kukujev ♪
  16.      kúkúc  medm. (ȗ-ȗ) otr., pri igri izraža opozorilo nase: odkrije si obraz in reče otroku: kukuc ♪
  17.      kukurícati  -am nedov. (ȋ) nav. ekspr., redko kikirikati, kukurikati: petelinček kukurica na dvorišču ♪
  18.      kukurícniti  -em dov. (í ȋ) nav. ekspr., redko kikirikniti, zakikirikati: na dvorišču je kukuricnil petelin ♪
  19.      kukuričnják  -a m (á) nar. prekmursko stavba za sušenje in hranjenje koruze: kukuričnjak je bil poln ♪
  20.      kukuríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kukuru: petelin je glasno kukurikal ♪
  21.      kukurú  medm. (ȗ) posnema glas petelina: kukuru, kukuru, vabi petelin kokoši ♪
  22.      kúla  -e ž (ȗ) v orientalskem okolju stolp, navadno obrambni: od trdnjave je ostala le še kula / mesto slovi po džamijah in kulah ♪
  23.      kulák  -a m (á) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni lastnik velikega posestva, ki ga obdeluje navadno z najeto delovno silo: kulaki so se upirali kolektivizaciji 2. slabš., prva leta po 1945 velik kmet, gruntar: Kulakom je treba pokazati zobe. Bati se nas morajo (K. Grabeljšek) ♪
  24.      kuláški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kulake: bil je iz kulaške družine / kulaška miselnost ♪
  25.      kuláštvo  -a s (ȃ) 1. v carski Rusiji in prva leta po državljanski vojni družbeni sloj kulakov: kulaštvo se upira kolektivizaciji // miselnost kulakov: nekaj kulaštva je še vedno v njih 2. slabš., prva leta po 1945 gruntarstvo: za težave so časopisi krivili kulaštvo ♪

   18.738 18.763 18.788 18.813 18.838 18.863 18.888 18.913 18.938 18.963  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA