Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (18.813-18.837)



  1.      krvodajálec  -lca [c in lc] m () kdor da, daje kri: zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev
  2.      krvodajálka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od krvodajalec: že več let je krvodajalka
  3.      krvodajálski  -a -o [ls in s] prid. () nanašajoč se na krvodajalce ali krvodajalstvo: organizirati krvodajalsko akcijo / krvodajalska izkaznica, značka
  4.      krvodajálstvo  -a [ls in s] s () dejavnost krvodajalcev: krvodajalstvo se je v zadnjem času zelo razmahnilo; organizatorji krvodajalstva
  5.      krvolóčnež  -a m (ọ̑) nav. ekspr. krvoločen človek: takšnih bojev so se udeleževali brezsrčneži in krvoločneži
  6.      krvolòk  in krvolók -óka m ( ọ́; ọ̑) knjiž. krvoločna zver: volk je znan krvolok // krvoločen človek: krvoloki so mu ubili sina
  7.      krvomóčnica  -e ž (ọ̑) bot. rastlina z deljenimi ali nedeljenimi listi in modrimi, vijoličastimi, rožnatimi ali belimi cveti, Geranium: natrgati si šopek krvomočnic / srebrna krvomočnica
  8.      krvosès  in krvosés -ésa m ( ẹ́; ẹ̑) slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev // nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi
  9.      krvoskrúnka  -e ž () ženska oblika od krvoskrunec: krvoskrunka in morilka
  10.      krvosrámnica  -e ž () knjiž. krvoskrunka: pijanka je in krvosramnica
  11.      krvosrámnik  -a m () knjiž. krvoskrunec: krvosramnik in zvodnik
  12.      krvotòk  in krvotók -óka m ( ọ́; ọ̑) knjiž. krvavitev, krvavenje, navadno močno: obveza ni ustavila krvotoka // redko krvni obtok: skrbeti za pravilen krvotok
  13.      krznár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: kučmo in plašč je naročila pri najboljšem krznarju; krznar in usnjar
  14.      krznárka  -e ž (á) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: šivilja in krznarka
  15.      krznárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt
  16.      krznárstvo  -a s () krznarska obrt: razvoj krznarstva in usnjarstva // podjetje, delavnica za to obrt
  17.      kŕzno  -a s (ŕ) živalska koža, strojena z dlako vred: kupovati, prodajati krzno; plašč obrobiti, podložiti s krznom / astrahansko, bobrovo, kunje, ovčje krzno / imitacija krzna / plašč s krznom s krznenim ovratnikom / ekspr. oblači se v dragoceno krzno ♦ obrt. plemenito krzno tanko in odporno, z lesketajočo se dlako
  18.      kržljàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kržljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kržljavi / kržljava rast / slabš. kržljav otrok
  19.      kržljávec  -vca m () ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec
  20.      ksantofíl  -a m () bot. rumeno ali rjavo barvilo v rastlinskih celicah
  21.      ksébni  -a -o prid. (ẹ̑) pri vpreženi živini levi: ksebni konj, vol / na ksebno stran je vpregel kravo; sam.: pognati ksebnega
  22.      ksenofobíja  -e ž () knjiž. sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: članek obravnava ksenofobijo pri posameznih narodih
  23.      ksénon  -a m (ẹ̑) kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka
  24.      ksero...  ali ksêro... prvi del zloženk () nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kserografija; kserokopija / kseroizpis in ksero izpis
  25.      kserofít  -a m () bot. rastlina, ki uspeva na suhih tleh: med kserofite spada poleg puščavskih rastlin tudi planika

   18.688 18.713 18.738 18.763 18.788 18.813 18.838 18.863 18.888 18.913  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA