Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (18.626-18.650)


  1.      kŕmen 1 -mna -o prid. (r̄) nanašajoč se na krma1: dobra krmna mešanica / krmna rastlina; detelja in druge krmne rastline / povečati krmne obroke ◊ agr. krmni ohrovt; krmna baza vsa razpoložljiva krma ♪
  2.      kŕmen 2 -mna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na krma2: krmna kabina; krmna paluba ladje / krmni jambor; krmni veter veter, ki piha v smeri ladje; krmno jadro jadro na krmnem jamboru ♪
  3.      krméželj  -žlja m (ẹ́) izcedek očesnih žlez, navadno strjen in pomešan z gnojem: odstraniti krmeželj; oči, zalepljene s krmežljem ♪
  4.      krmežljàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki ima krmežlje: krmežljav otrok / krmežljave in vnete oči / ekspr. je še ves krmežljav ni še popolnoma prebujen; je še zaspan 2. slabš. nerazvit, zakrnel: ob cesti so rasli krmežljavi borovci; krmežljav poganjek // ki slabo, medlo sveti: krmežljav plamenček sveče; krmežljava žarnica / jutro je bilo krmežljavo krmežljávo prisl.: krmežljavo je gledal skozi okno ♪
  5.      krmežljávost  -i ž (á) lastnost, značilnost krmežljavega: vnetje in krmežljavost oči / slabš. krmežljavost drevja ♪
  6.      krmežljív  -a -o prid. (ȋ í) redko krmežljav: krmežljiva ženska / rdeče in krmežljive oči ♪
  7.      krmílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor (poklicno) krmi živali: krmilec v živalskem vrtu ♪
  8.      krmílen 1 -lna -o prid. (ȋ) ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj živalskega organizma: krmilna moka / krmilna rastlina krmna rastlina ◊ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; krmilna mešanica mešanica močnih krmil za namensko vzrejo ♪
  9.      krmílen 2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krmilo ali krmiljenje: krmilni deli; krmilne in signalne naprave / premikati krmilno ročico / krmilno veslo / krmilni mehanizem; avtomatski krmilni sistem ◊ elektr. krmilna mrežica mrežica, ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; navt. krmilni stroj stroj, ki premika krmilni mehanizem; strojn. krmilna gred gred, ki premika ventile pri motorjih z notranjim zgorevanjem; krmilno kolo; teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča ♪
  10.      krmíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. publ. določati, omogočati gibanje in delovanje kake naprave: avtomatsko, ročno krmiliti stroj; krmiliti jeklena vrata z električnim tokom / vodilni oddajnik krmili pomožne oddajnike vodi, usmerja / daljinsko krmiliti raketo ♦ elektr. uravnavati prehod elektronov ali ionov v elektronki 2. star. krmariti: krmiliti čoln; veslati in krmiliti / krmiliti barko življenja krmíljen -a -o: elektronsko krmiljeni stroji ♪
  11.      krmílje  -a s (ȋ) knjiž. skupek krmilnih delov vozila: letalu se je pokvarilo krmilje; krmilje avtomobila ♦ strojn. mehanizem, ki odmerja količino pare valju parnega batnega stroja ♪
  12.      krmíljenje  -a s (ȋ) glagolnik od krmiliti: avtomatsko, ročno krmiljenje; krmiljenje stroja / sistem krmiljenja rakete / veslanje in krmiljenje ♪
  13.      krmílka  -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska oblika od krmilec: krmilka prašičev ♪
  14.      krmílnik  -a m (ȋ) posoda, priprava za krmljenje (domačih) živali: krmilnik za piščance, prašiče; krmilniki in napajalniki ♦ agr. avtomatski krmilnik ♪
  15.      krmílnost 2 -i ž (ȋ) sposobnost za spreminjanje smeri gibanja, zlasti s krmilom: krmilnost letala ♪
  16.      krmílo 1 -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj živalskega organizma: za krmilo so uporabljali moko / tovarna krmil ♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi ♪
  17.      krmílo 2 -a s (í) 1. naprava, katere premikanje določa smer gibanja vozila: obračati krmilo; prijeti za krmilo; krmilo avtomobila, kolesa ∙ prepustiti krmilo sopotniku vožnjo vozila; publ. vinjen je sedel za krmilo začel voziti; publ. šofer je izgubil oblast nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila // gibljiva plošča pri ladji, letalu, s katero se spreminja smer gibanja: pomožno krmilo na premcu; konstrukcija krmila; spremeniti položaj krmila ♦ aer. smerno krmilo s katerim se spreminja smer leta; višinsko krmilo s katerim se spreminja višina leta 2. ekspr. vodilni položaj, vodstvo: niti za trenutek ni izpustil krmila; prevzeti krmilo države; biti, ostati na krmilu / odločno je vzela krmilo v svoje roke ♪
  18.      krmíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se krmijo domače živali: urediti krmišča in napajališča za živino; tlakovano krmišče / krmišče za ptice ♦ lov. prostor v lovišču, včasih pokrit, v katerega se daje hrana za divjad ♪
  19.      kŕmiti 1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen ♪
  20.      kŕmljenje  -a s (ŕ) glagolnik od krmiti, hraniti: skrbel je za krmljenje in napajanje živine; krmljenje prašičev s koruzo ♪
  21.      krmljénka  -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno svinja za pitanje: debela krmljenka ♪
  22.      krmljénščak  -a m (ẹ̄) nar. vzhodno svinjak: počistiti krmljenščak ♪
  23.      kŕmski  -a -o prid. (r̄) knjiž. krmen1: krmska koruza; krmske rastline ♪
  24.      kŕn  -a -o prid. (ȓ ŕ) redko nerazvit, zakrnel: krn rep / povsod se je srečaval s krnimi družinami in propadajočimi kmetijami okrnjenimi ♪
  25.      krnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zaostajati v rasti, razvoju: nekatere sadike krnijo; prsti so začeli krneti; pren. jezikovni čut peša in krni ♪

   18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651 18.676 18.701 18.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA