Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (18.613-18.637)



  1.      krížnica  -e ž () anat. neparna kost medenice: križnica in kolčnici ◊ bot. križnice rastline z dvostransko somernim cvetom, Brassicaceae
  2.      križpót  in krížpót -a m (ọ̄; -ọ́) kraj, prostor, kjer se križa, stika več manj pomembnih, navadno vaških poti: križpot za vasjo; znamenje ob križpotu
  3.      križpót  in krížpót -i ž (ọ̑; -ọ̄) križpot m: na križpoti se je ustavil
  4.      krkón  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem; dvoživka: brezrepi in repati krkoni
  5.      krlíkovec  -vca m (í) nar. prekmursko krhlika: na ravnini rastejo jelše, vrbe in krlikovci
  6.      kŕma 1 -e ž (ŕ) hrana, navadno rastlinska, za živali: pripraviti krmo; krma za konje; zalogaj krme; jasli za krmo; koruza za krmo / svinjska, živinska krma / zelena krma ♦ agr. kisati krmo // (pokošena) trava, seno: obračanje, sušenje krme / pokladanje krme živini
  7.      kŕma 2 -e ž (ŕ) navt. zadnji del ladje, čolna: stati na krmi; prostor v krmi; premec in krma / krma ladje
  8.      kŕma 3 -e ž (ŕ) zastar. divja svinja: breja krma
  9.      krmáča  -e ž (á) zastar. svinja: krmača je povrgla
  10.      krmániš  tudi krmániž -a m () žarg., pri dravskih in savinjskih splavarjih krmar (na splavu): krmaniši in drugi splavarji
  11.      krmár  -ja m (á) 1. kdor krmari: določili so ga za krmarja čolna; pren., ekspr. krmar vladne politike 2. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od mornarja, ali nosilec tega čina: krmar vlačilca ◊ navt. avtomatski krmar naprava za avtomatično krmarjenje; šport. dvojec s krmarjem tekmovalni čoln, v katerem sta dva veslača in krmar
  12.      krmáriti  -im nedov.) določati, omogočati gibanje s krmilom v določeni smeri, navadno vodnemu vozilu: znal je krmariti; krmariti ladjo / previdno je krmaril čoln proti bregu / vozilo je zanašalo in ga je bilo težko krmariti; pren., ekspr. dobro je krmaril med nasprotnima taboroma // v zvezi s s, z določati smer plavanja, letenja: riba krmari s plavutmi; krmariti z repom ◊ šport. smučati s spreminjanjem smeri krmárjen -a -o: avtomatično krmarjena ladja
  13.      krmárnica  -e ž () navt. prostor na ladji, v katerem je krmilna naprava s krmilnim kolesom: krmarnica in kapitanova kabina
  14.      kŕmen 1 -mna -o prid. () nanašajoč se na krma1: dobra krmna mešanica / krmna rastlina; detelja in druge krmne rastline / povečati krmne obroke ◊ agr. krmni ohrovt; krmna baza vsa razpoložljiva krma
  15.      kŕmen 2 -mna -o prid. () nanašajoč se na krma2: krmna kabina; krmna paluba ladje / krmni jambor; krmni veter veter, ki piha v smeri ladje; krmno jadro jadro na krmnem jamboru
  16.      krméželj  -žlja m (ẹ́) izcedek očesnih žlez, navadno strjen in pomešan z gnojem: odstraniti krmeželj; oči, zalepljene s krmežljem
  17.      krmežljàv  -áva -o prid. ( á) 1. ki ima krmežlje: krmežljav otrok / krmežljave in vnete oči / ekspr. je še ves krmežljav ni še popolnoma prebujen; je še zaspan 2. slabš. nerazvit, zakrnel: ob cesti so rasli krmežljavi borovci; krmežljav poganjek // ki slabo, medlo sveti: krmežljav plamenček sveče; krmežljava žarnica / jutro je bilo krmežljavo krmežljávo prisl.: krmežljavo je gledal skozi okno
  18.      krmežljávost  -i ž (á) lastnost, značilnost krmežljavega: vnetje in krmežljavost oči / slabš. krmežljavost drevja
  19.      krmežljív  -a -o prid. ( í) redko krmežljav: krmežljiva ženska / rdeče in krmežljive oči
  20.      krmílec  -lca [c in lc] m () kdor (poklicno) krmi živali: krmilec v živalskem vrtu
  21.      krmílen 1 -lna -o prid. () ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj živalskega organizma: krmilna moka / krmilna rastlina krmna rastlinaagr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; krmilna mešanica mešanica močnih krmil za namensko vzrejo
  22.      krmílen 2 -lna -o prid. () nanašajoč se na krmilo ali krmiljenje: krmilni deli; krmilne in signalne naprave / premikati krmilno ročico / krmilno veslo / krmilni mehanizem; avtomatski krmilni sistem ◊ elektr. krmilna mrežica mrežica, ki uravnava prehod elektronov ali ionov v elektronki; navt. krmilni stroj stroj, ki premika krmilni mehanizem; strojn. krmilna gred gred, ki premika ventile pri motorjih z notranjim zgorevanjem; krmilno kolo; teh. krmilno drogovje drogovi v mehanizmu za vodenje stroja; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča
  23.      krmíliti  -im nedov.) 1. publ. določati, omogočati gibanje in delovanje kake naprave: avtomatsko, ročno krmiliti stroj; krmiliti jeklena vrata z električnim tokom / vodilni oddajnik krmili pomožne oddajnike vodi, usmerja / daljinsko krmiliti raketo ♦ elektr. uravnavati prehod elektronov ali ionov v elektronki 2. star. krmariti: krmiliti čoln; veslati in krmiliti / krmiliti barko življenja krmíljen -a -o: elektronsko krmiljeni stroji
  24.      krmílje  -a s () knjiž. skupek krmilnih delov vozila: letalu se je pokvarilo krmilje; krmilje avtomobila ♦ strojn. mehanizem, ki odmerja količino pare valju parnega batnega stroja
  25.      krmíljenje  -a s () glagolnik od krmiliti: avtomatsko, ročno krmiljenje; krmiljenje stroja / sistem krmiljenja rakete / veslanje in krmiljenje

   18.488 18.513 18.538 18.563 18.588 18.613 18.638 18.663 18.688 18.713  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA