Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (18.463-18.487)


  1.      krepčáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. ekspr. povzročati, da postane kaj krepkejše, močnejše: hladna voda ga je krepčala; bolnik se krepča z vinom / krepčal me je z dobrimi besedami krepčáti se ekspr. jesti in piti: krepčal se je v neki gostilni ♪
  2.      krepčílo  -a s (í) nav. ekspr. kar daje moč, krepkost: planinci so bili potrebni krepčila / v gostilni so dobili prijeten počitek in krepčilo ♪
  3.      krêpek  in krepák krêpka -o tudi -ó prid., krepkéjši (é ȃ é) 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek 2. nav. ekspr. opravljen z veliko močjo, silo: krepek odriv; krepek sunek, udarec; s krepkim zamahom se je pognal naprej 3. ekspr. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: beli in krepki zobje / ima krepke prsi / krepke veje drevesa 4. nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo: krepek fant; krepka postava se je komaj prerinila skozi vrata / bila je krepka v telo 5. ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: kuhala je samo krepko hrano / dobili so krepek zajtrk / krepka juha 6. nav. ekspr. ki presega navadno, običajno stopnjo a) glede na obseg, količino: naredil je krepek požirek / krepka disharmonija / pogrezniti se v krepek spanec b) glede na čutno zaznavnost: krepek vonj šmarnic / krepke barve / krepek glas, smeh 7. ekspr. jedrnat, jasen: v svojem delu se je dokopal do krepkega izraza; pisal je v krepkem in sočnem jeziku / krepek humor // evfem. grob, žaljiv: krepki izrazi / krepka kletev, psovka / preganjal je krepko govorico ● ekspr. bil je mož krepkega duha, krepke volje odločen, stanoviten; ekspr. plačati bo moral krepek milijon več kot milijon; zelo veliko; ekspr. krepka laž velika, očitna; ekspr. krepke poteze obraza zelo vidne, izrazite ◊ tisk. krepka črka črka z debelimi potezami krepkó in krêpko 1. prislov od krepek: danes je začelo krepko deževati; krepko držati, prijeti; krepko ga udari; krepko razvit 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: ti se pa krepko motiš; s tem je krepko računal krêpki -a -o sam.: dal mu je nekaj krepkih; kaj krepkega mu povej; ekspr. ta je pa res krepka ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ♪
  4.      krepêlce  -a s (ē) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pobral je krepelce in ga vrgel za njim; s krepelcem ga je udaril po glavi // slabš. puška, navadno starinska: krepelce je imel obešeno čez ramo ♪
  5.      krepêlec  -lca m (é) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pod noge mu je vrgel krepelec; smolnat krepelec // slabš. puška, navadno starinska: na rami je nosil dolg krepelec ♪
  6.      krepêlo  -a s (é) krepelce, krepelec: udaril ga je s krepelom // slabš. puška, navadno starinska: krepelo si je obesil na ramo ♪
  7.      krepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od krepiti: krepitev mišic, organizma; vaja za krepitev nog / krepitev glasu / krepitev miru in varnosti; notranja krepitev države; krepitev socializma ♪
  8.      krepkóst  tudi krêpkost -i ž (ọ̑; é) nav. ekspr. 1. lastnost krepkega človeka: krepkost telesa 2. knjiž. moč: bil je vesel svoje mladosti in krepkosti / v govoru je bila njegova glavna krepkost ● star. duševna krepkost odločnost, stanovitnost ♪
  9.      krêpniti  -em in krépniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) nižje pog., ekspr. poginiti: krava je krepnila // nizko umreti: saj ne boš krepnil od mraza ♪
  10.      krepóst  -i ž (ọ̑) 1. raba peša moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike 2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti 3. zastar. moč, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost ● šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen ◊ rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu ♪
  11.      krepósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. star. pošten, neoporečen: urediti okoliščine, da se bodo ljudje oblikovali v krepostne člane skupnosti / iron.: kaj si tako kreposten, popij malo zmeren, zdržen; v mladih letih ni bila ravno krepostna 2. rel. ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostna žena / krepostno življenje ♪
  12.      krepóstnica  -e ž (ọ̑) nav. iron. poštena, neoporečna ženska: igrati krepostnico in razsodnico / v teh krajih ženske niso krepostnice ♪
  13.      krepóstnost  -i ž (ọ̑) 1. star. poštenost, neoporečnost: stroga patriarhalna krepostnost / iron. to je bila prehuda preizkušnja za njegovo krepostnost zmernost, zdržnost, moralnost 2. rel. značilnost človeka, ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostnost svetnikov ♪
  14.      krépžoržét  -a m (ẹ̑-ẹ̑) tekst. krep, ki ima v osnovi in votku zelo sukano prejo: bluza iz krepžoržeta ♪
  15.      krés  -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresóvi (ẹ̑) 1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje 2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer // ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora ● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati ◊ etn. skakati čez kres ♪
  16.      krès  krêsa m (ȅ é) zastar. udarec s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: kres ob kremenu / puška na kres kremenjača // ekspr., redko puška, navadno stara: na ramo si je obesil kres ♪
  17.      kresálo  -a s (á) priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu: kresalo in mehur za tobak je vedno nosil s seboj / s kresalom in kresilno gobo je prižgal grmado s kresilom ♪
  18.      kresáti  kréšem nedov., krêši krešíte; krêsal (á ẹ́) 1. tolči, udarjati s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: dolgo je kresal, ognja pa ni mogel narediti; kresal je kremen ob kremen; kresati s kamnom; tekel je, da se je vse kresalo / ekspr. kresati žveplenke prižigati // v zvezi z ogenj, iskre s takim tolčenjem, udarjanjem delati ogenj, iskre: začel je kresati ogenj / ekspr. konjska kopita krešejo iskre 2. ekspr. počasi, težko hoditi: za njim je kresal starec; kresali so v hrib / pog. kresal jo je kar po sredi ceste 3. redko delati, ustvarjati kaj z živahnim, domiselnim pripovedovanjem: začel je kresati burke; kresati dovtipe, ideje ◊ lov. pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi kresáti se 1. večkrat močno zasvetiti (se): iskre, strele so se kresale; pren., ekspr. iz črnih oči so se kresali ognji // ekspr. nastajati, pojavljati se: ves večer so se kresale predrzne misli / mnenja se krešejo 2. z nogo tolči ob svojo drugo nogo: konj se kreše ♪
  19.      krésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krés: kresni ogenj; kresne pesmi / nabirati kresne rože / kresni večer večer pred 24.junijem; kresna noč noč med 23. in 24. junijem / kresni dan ♪
  20.      kresílen  -lna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na kresilo: kresilna naprava / kresilni kamen kremen; kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah ♪
  21.      kresílnik  -a [tudi u̯n] m (ȋ) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo: žvenket kresilnika in jekla / za kurjenje je še vedno uporabljal kresilnik / puška na kresilnik kremenjača // ekspr., redko vžigalnik: iz žepa je potegnil kresilnik ◊ min. kalcedon gomoljaste oblike, prekrit s kremenom ♪
  22.      kresílo  -a s (í) kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre: loviti iskre s kresila; kresilo in kresilna goba / naredil si je kresilo iz kremena in kosa železove rude ♪
  23.      kresníca  -e ž (í) 1. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka: nad travnikom so letale kresnice 2. nar. marjeta, ivanjščica: nabirati kresnice ◊ bot. gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; etn. kresnica dekle, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem prosi za dobro letino ♪
  24.      kresník  -a m (í) redko kresovalec: kres je že dogoreval in kresniki so se odpravljali domov ◊ agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida ♪
  25.      kresník  in krésnik -a m (í; ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja sonce in ima največjo moč ob kresu: verovati v kresnike ♪

   18.338 18.363 18.388 18.413 18.438 18.463 18.488 18.513 18.538 18.563  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA