Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

In (17.888-17.912)



  1.      konvój  -a m (ọ̑) 1. skupina tovornih ladij, ki jih zaradi varnosti spremljajo bojne ladje, letala: sovražnik je potopil tudi drugi konvoj 2. skupina vozil, ki zaradi varnosti vozijo skupaj: napadli so ameriški konvoj, ki je vozil strelivo / konvoji tovornjakov / voziti v konvoju
  2.      konvúlzija  in konvulzíja -e ž (ú; ) med. nehoteno močno krčenje progastih mišic: konvulzije pri božjasti
  3.      konvulzíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na konvulzijo: konvulzivni napad / konvulzivno trzanje mišic; pren., knjiž. ves svet je vrel v konvulzivnem boju idej in problemov
  4.      konzêrva  tudi konsêrva -e ž () neprodušno zaprta, navadno pločevinasta posoda s konzerviranim živilom: konzervo odpreti; etiketiranje konzerv; s seboj je vzel le prepečenec in konzerve / mesne, ribje konzerve; konzerva z grahom; ključ za konzerve / fižol v konzervah konzerviran fižol / pog. po tleh so ležale prazne konzerve konzervne škatleteh. konzerva bombira zaradi strupenih plinov se ji izbočita dno in pokrov // vsebina konzerve: konzerva je bila pokvarjena; hrani se večinoma s konzervami
  5.      konzervácija  tudi konservácija -e ž (á) konzerviranje: konzervacija hrane, živil / konzervacija in zaščita kulturnih spomenikov
  6.      konzervacíjski  tudi konservacíjski -a -o prid. () nanašajoč se na konzervacijo: konzervacijsko sredstvo / konzervacijsko in restavracijsko delo
  7.      konzervátor  tudi konservátor -ja m () 1. kdor konzervira: konzervator avtomobilov, strojev 2. redko skrinja za globoko zamrzovanje: spraviti meso v konzervator 3. nestrok. konzervans: alkohol, konzervator vina ◊ elektr. oljni konzervator; prim. konservator
  8.      konzêrven  tudi konsêrven -vna -o prid. () nanašajoč se na konzervo: odprli so zadnjo konzervno dozo s sadjem; na tleh ležijo prazne konzervne škatle / napolnjevati konzervne kozarce / konzervno meso / konzervna industrija, tovarna
  9.      konzervíranje  tudi konservíranje -a s () glagolnik od konzervirati: konzerviranje sadja / dušik za konzerviranje vina / konzerviranje političnih institucij
  10.      konzervírati  tudi konservírati -am nedov. in dov. () 1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe // dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku 2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati 3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino 4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose konzervíran tudi konservíran -a -o: konzervirana hrana, zelenjava; konzervirane kože; konzervirano meso, mleko, sadje ♦ med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza
  11.      konzílij  -a m (í) 1. med. posvet dveh ali več zdravnikov glede diagnoze in zdravljenja bolnika: pogosto so ga klicali na konzilij / zdravniški konzilij je ugotovil, da se je kost dobro zarasla zdravniki na tem posvetu 2. knjiž. pomemben sestanek, zborovanje: konzilij profesorjev
  12.      konzistórij  -a m (ọ́) rel., navadno v zvezi papeški konzistorij zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža, pri katerem se rešujejo važne cerkvene zadeve: sklicati papeški konzistorij // konzistorialni svetniki: na škofiji je bila seja konzistorija
  13.      konzonánt  -a m () lingv. soglasnik: vokali in konzonanti
  14.      konzonánten  -tna -o prid. () lingv. soglasniški: konzonantne skupine
  15.      konzonantízem  -zma m () lingv. sistem soglasnikov: konzonantizem in vokalizem // nauk o tem
  16.      konzórcij  -a m (ọ́) 1. v kapitalistični ekonomiki začasno združenje dveh ali več industrialcev, podjetij, bank zaradi uspešnejšega (finančnega) poslovanja: pristopiti h konzorciju / združili so se v konzorcij in monopolizirali produkcijo / konzorcij lista 2. začasno združenje gospodarskih organizacij za dosego določenega cilja: podjetja so organizirala konzorcij / gradbeni konzorcij ◊ gled. gledališki konzorcij nekdaj odbor, ki vodi in upravlja gledališče
  17.      kónzul  -a m (ọ̑) 1. uradni predstavnik, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: avstrijski konzul v Ljubljani / generalni konzul konzularni predstavnik najvišje stopnjejur. konzul konzularni predstavnik, za stopnjo nižji od generalnega konzula; častni konzul predstavnik, ki zastopa v državi zlasti trgovinske koristi tuje države 2. zgod. vsak od dveh najvišjih državnih uradnikov v rimski republiki: izvolitev konzula // v francoski revoluciji vsak od treh najvišjih državnih uradnikov
  18.      konzuláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na konzule ali konzulat: opravljati konzularne posle / konzularni urad / konzularni vizum vizum, ki ga izda konzul / člani diplomatskega in konzularnega zbora / konzularni predstavnik ♦ fin. konzularni kolki kolki za plačevanje nekaterih storitev konzulata; jur. konzularni agent konzularni predstavnik najnižje stopnje; konzularna agencija urad konzularnega agenta
  19.      konzulát  -a m () uradno predstavništvo, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: jugoslovanski konzulat v Trstu / na konzulatu mu niso hoteli izdati potnega lista ♦ jur. konzulat urad konzularnega predstavnika, za stopnjo nižjega od generalnega konzula; generalni konzulat urad generalnega konzula // poslopje tega predstavništva: na balkonu konzulata je zastava
  20.      konzulènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) publ. konzultant: dolga leta je bil pravni konzulent
  21.      konzultírati  -am nedov. in dov. () knjiž. spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se: v tej zadevi je konzultiral strokovnjaka; starši se glede otrok konzultirajo z učiteljem; mnogokrat so se le formalno konzultirali s predstavniki organizacij; pren. za svoje delo je konzultiral več razprav konzultíran -a -o: pri sestavljanju urbanističnega programa so bili konzultirani mnogi strokovnjaki
  22.      kooperácija  -e ž (á) organizacija proizvodnje, navadno z delitvijo dela, pri kateri nastopa več članov, podjetij, poslovno sodelovanje: širjenje kooperacije / individualno proizvodnjo je zamenjala kooperacija / industrijska, kmetijska kooperacija / delati v kooperaciji ♦ ekon. enostavna kooperacija organizacija proizvodnje, pri kateri sodeluje večje število ljudi brez notranje delitve dela // knjiž. sodelovanje sploh: kooperacija med vodstvom in delavci / kooperacija na kulturnem področju
  23.      kooperánt  -a m (ā á) kdor dela, sodeluje v kooperaciji, poslovni sodelavec: nekateri njihovi kooperanti so podražili svoje proizvode; domači, inozemski kooperanti // knjiž., redko sodelavec sploh: izbral si je primernega kooperanta
  24.      kooperatíva  -e ž () redko zadruga: kooperativa je članom nudila finančno pomoč / gospodarske, kmetijske kooperative
  25.      kooperatíven  -vna -o prid. () zadružen: kooperativna proizvodnja / ustvarjati ugodne pogoje za stabilnejše kooperativne odnose / kooperativno sodelovanje zadrug in zasebnih proizvajalcev

   17.763 17.788 17.813 17.838 17.863 17.888 17.913 17.938 17.963 17.988  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA